Predsednik vlade Robert Golob je na drugem posvetu gostil predstavnike političnih strank ter strokovnjake s področja energetike in ekonomije, s katerimi je razpravljal o obvladovanju draginje in zagotovitve energetske varnosti. Glavni izziv sta plin in elektrika, katere cena je do nedavnega rasla zaradi navezave na plin, zdaj pa jo poganjajo strahovi, da bi je lahko konec leta ali prihodnje leto zmanjkalo. Premier Golob ocenjuje, da gre za špekulacije. Slovenija je zjutraj v Bruselj poslala poziv za sklic izrednega energetskega vrha in bi po Golobovih besedah podprla idejo o evropski omejitvi cene elektrike. Šef opozicije Janez Janša meni, da je del problema tudi Bruselj, ki ne ukrepa in – tudi zaradi lobističnih pritiskov – ne prekine navezave cen elektrike na plin. Zaradi velike uvozne odvisnosti imamo Slovenci sicer trenutno drugo najvišjo ceno v EU, za Avstrijo.
Prvi posvet je predsednik vlade Robert Golob gostil konec julija in takrat napovedal regulacijo cen, draginjske dodatke, znižanje DDV na energente. Vsi ti ukrepi so trenutno v postopku sprejemanja. A vzporedno se razmere na energetskih trgih hitro poslabšujejo.
Danes je bila v ospredju pogovorov zanesljivost oskrbe. Golob je po današnjem posvetu s predsedniki političnih strank in vodji poslanskih skupin dejal, da vlada pripravlja štiri zakone. Dva sta javnosti že znana, dva pa sta nova, je dejal – zakon o oskrbi s plinom in interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo. “Gre za popolnoma nov okvir, s katerim bo vlada dobila podlago, da v prihodnjih mesecih oziroma tednih poseže na trg z energenti. Na takšen način bomo lahko stabilizirali sedanjo situacijo in tudi oskrbo z energenti v prihodnjem letu,” je napovedal Golob.
Kot ključno sporočilo današnjega sestanka je Golob izpostavil zavedanje, da vsa Evropa vstopa v težke energetske razmere in da je nujno medsebojno sodelovanje. Navzoči so prispevali predloge za izboljšave in opozorili, na kaj naj bo vlada pozorna. Premier SDS Janez Janša je prav tako kasneje dejal, da pri ukrepih za blaženje posledic hitre rasti cen energentov velja visoka stopnja soglasja, za posamezne razlike pa bo njihova poslanska skupina vložila amandmaje k vladnim predlogom zakonov.
Cene elektrike v nebo
Največji izziv so trenutno nedelujoči energetski trgi, ki brez konkretne likvidnosti, brez poslov dvigujejo in zahtevajo dodatne finančne odlive, je ocenil premier.
Potem ko se je lani elektrika začela dražiti zaradi povečanega povpraševanja, zdaj cene dvigujejo okvare francoskih jedrskih elektrarn, varčevanje s plinom, iz katerega nekatere države proizvedejo pomemben delež elektrike, suša in posledično slaba hidrologija evropskih hidroelektrarn. Če je bilo dolgoletno povprečje do lanske pomladi 50 evrov za megavatno uro, je trenutna cene elektrike za prihodnje leto na madžarski borzi 950 evrov, v Nemčiji pa je prav danes že presegla tisoč evrov za megavatno uro.
German power costs keep skyrocketing: pic.twitter.com/G4xJmc0suz
— Lisa Abramowicz (@lisaabramowicz1) August 29, 2022
Države ob tem dogajanju sprejemajo različne ukrepe, nekatere tudi zelo skrajne. Norveška je – kot že pred njo Madžarska – napovedala omejitev izvoza elektrike. Večina držav pa zelo težko vprašanje, kako med končne kupce, trgovce, proizvajalce in državo razporediti veliko stroškovno breme cen energentov, rešuje z regulacijo cen, draginjskimi dodatki in podobnim. Temu sledi tudi Slovenija.
Za omejitev cen elektrike
Golob je danes opozoril, da – kar zadeva elektriko – špekulacije na trgu “slabijo energetske družbe, ki bi morale biti osredotočene na reševanje položaja v prihodnje”. Podjetja imajo namreč na eni strani regulirano ceno, nad katero ne smejo prodajati, na drugi pa v nebo leteče nabavne cene energentov, kar povečuje tveganje za likvidnostne težave ali celo insolventnost.
Po mnenju Goloba mora Evropska komisija odločno in hitro poseči na energetske trge. Podoben poziv je včeraj prišel od avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, ki se je zavzel za vseevropsko kapico na cene elektrike. S tem bi se po njegovem rešilo nevzdržno stanje na energetskih trgih. Golob je na naše vprašanje, kakšno je slovensko stališče, dejal, da Slovenija tak ukrep podpira, da se zavzema za še strožji poseg in povsem novo ureditev regulacije terminskih trgov, ki je danes sploh ni. Dejal je, da je danes zjutraj vlada v Bruselj poslala poziv za sklic izrednega vrha na temo energetike, v okviru katerega bi razpravljali tudi o tem (češki gospodarski minister Jozef Sikela je popoldne napovedal, da bo ta prihodnji petek). “O tem se bo v prihodnjih dneh in tednih še veliko govorilo,” nam je dejal. Golob se je po posvetu o energetski krizi odpravil na Blejski strateški forum, kjer se je med drugim sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Šef sistemskega operaterja Elesa Aleksander Mervar pa je dejal, da pričakuje, da bo ob cenah elektrike, ki so 20-krat nad dolgoletnim povprečjem, Komisija posegla in ustavila trgovanje na terminskih borzah. To pomeni ustavila možnosti zakupa elektrike za na primer leto vnaprej. Slovenska podjetja bodo obdobje visokih cen po njegovem mnenju z nekaj redkimi izjemami, ki so špekulirale, razmeroma dobro prebrodila, problem pa je naslednje leto. Računa na to, da bo vlada tu ukrepala.
Imamo drugo najvišjo ceno elektrike v Evropi
Na vprašanje, ali bi se Slovenija lahko odlepila od borznega dogajanja, nekako izstopila, je Mervar dejal, da ne. Naša država je namreč nekako 90-odstotno samooskrbna, kar se tiče elektrike, ostalo pa uvozimo. A ta delež se spreminja iz ure v uro, iz dneva v dan. Prejšnji teden je bila tako uvozna odvisnost Slovenije zaradi slabe hidrologije kar 42-odstotna. Ker manjko elektrike energetska podjetja kupujejo na borzi, kjer pa so trenutno zelo visoke cene, ima Slovenija trenutno drugo najvišjo ceno elektrike v EU, za Avstrijo. “Velik izziv bo letošnji oktober,” je dejal Mervar. Takrat se namreč začne remont jedrske elektrarne v Krškem.
Janša vlado pozval, da bolj pritisne na Bruselj
Šef opozicijske SDS Janša je dejal, da so vlado danes pozvali, naj bo bolj aktivna in izvaja pritisk na “tiste, ki imajo škarje in platno v rokah v Bruslju”. Opozoril je na vir težav, formulo, zaradi katere je cena elektrike vezana na ceno plina – posledično pa cene elektrike skupaj s plinom letijo navzgor, čeprav se sama proizvodna cena elektrike iz vseh drugih virov (jedrskih, hidro, obnovljivih virov) ne povečuje. Po besedah Janše je Komisija obljubljala, da bo formulo spremenila do maja letos, a tega ni storila. Trenutne cene za prihodnje leto po Janševem mnenju ogrožajo evropski način življenja.
V ozadju pa so po njegovem tudi dobički evropskih multinacionalk, ki – tako Janša – “kasirajo desetine milijard evrov”, po drugi strani pa prek lobistov vplivajo na to, da Bruselj ne ukrepa.
Tveganje za energetiko
Ob visokih nabavnih cenah in nizkih (reguliranih) prodajnih je jasno, da bo ta jesen težka za evropsko energetiko. Prve razpoke se že kažejo. Dunajsko mestno podjetje Wien Energie, ki z energijo oskrbuje dva milijona dunajskih gospodinjstev, je po včerajšnjem poročanju avstrijskih medijev zaprosilo za 1,7-milijardno državno pomoč. Mediji so poročali, da je podjetje na robu insolventnosti, iz podjetja pa so nato sporočili, da to ne drži, da pa potrebujejo likvidnost: torej denar za nakup energentov, ki so trenutno zelo dragi.
Na SDH so nam nedavno pojasnili, da še nimajo projekcij učinkov regulacije na poslovanje velikih skupin, kot so Gen, HSE, Petrol. Kot smo pisali, je sicer Geoplin na obisku pri gospodarskem ministru Matjažu Hanu izpostavil, da bo za izdatke (tudi za nakup plina za energetsko intenzivna podjetja) potreboval jamstva države. Golob je danes dejal, da bo na dnevnem redu naslednjega energetskega posveta širša makroekonomska slika dogajanja, ki bi verjetno lahko vključeval tudi ekonomske učinke visokih borznih cen in ukrepov za njihovo blaženje. Kdaj bo posvet, ni povedal.
Šef Elesa Mervar pa je na naše vprašanje, kako bodo te škarje, ko imajo na eni strani regulirane cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, na drugi pa močno povišane nabavne cene, prenesla slovenska energetska podjetja, danes dejal, da, kar zadeva elektriko, za pokritje regulacije cen za gospodinjstva lahko najdemo vire zunaj proračuna (kje, ni pojasnil). Seveda pa bodo večji del bremena podjetja, ki so precej večji porabniki energentov. Tu bo po Mervarjevih besedah pomembno, ali bomo znali prihodke, ki se v delu verige ustvarjajo (verjetno pri proizvajalcih), razpršiti po celi verigi. To metodologijo bo po njegovem zelo težko sestaviti.
Mervar je dejal, da se morajo tisti, ki so špekulirali, po njegovem mnenju že danes zavedati, da ne bodo prišli vsega povrnjenega. Kot smo pisali, so imela slovenska podjetja prejšnji mesec zakupljene le tretjino elektrike in plina za prihodnje leto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje