Nuklearka se je ustavila: Slovenija bo oktobra močno odvisna od tuje elektrike

N1 video 30. Sep 202218:001 komentar

Jedrska elektrarna v Krškem priskrbi za petino slovenskih potreb elektrike, enako količino pa je pošlje tudi na Hrvaško. V noči na soboto so elektrarno izklopili iz omrežja, saj se bo začel redni remont, ko bodo med drugim zamenjali del izrabljenega goriva iz obogatenega urana. Remont bo trajal ves oktober, Slovenija pa bo v tem času zelo odvisna od uvoza električne energije. Dan pred remontom je nuklearko obiskala ekipa N1.

Zaključil se je 32. obratovalni cikel Nuklearne elektrarne Krško (NEK). To pomeni, da so med remonti že tolikokrat zamenjali gorivo iz obogatenega urana. To je tudi zadnji cikel, ki je bil predviden ob izgradnji elektrarne v začetku 1980-ih. Takrat je bilo načrtovano, da bo nuklearka delovala 40 let. Obdobje se izteče prihodnje leto, a bodo njeno delovanje podaljšali za (predvidoma) še 20 let do leta 2043.

V štirih desetletjih delovanja so elektrarno ves čas posodabljali in nadgrajevali, tako z vidika varnosti kot tehnologije. Če je najprej proizvajala po 4,5 teravatne ure letno, je zdaj proizvede 5,6 teravatne ure. “Razlika ene teravatne ure pomeni toliko električne energije, kot bi je proizvedlo osem hidroelektrarn na spodnji Savi,” pojasnjuje predsednik uprave Stane Rožman.

NEK je do danes neprekinjeno od zadnjega remonta delovala 513 dni. Tretjič v zgodovini je cikel trajal več kot 500 dni. Remont bo predvidoma trajal 32 dni, od 1. oktobra do 2. novembra. Pri vzdrževalnih delih in nadgradnji bo poleg več kot 600 zaposlenih v NEK sodelovalo še 1200 zunanjih izvajalcev.

Uran iz geopolitično stabilnih območij

Sredica reaktorja je sestavljena iz 121 gorivnih elementov. “Zamenjali bomo, to je standard, 56 gorivnih elementov,” je pojasnil Rožman. “NEK kupuje gorivo na temelju dolgoročnih pogodb. Surovina (uran) prihaja iz geopolitično stabilnih območij prek našega pogodbenega partnerja, mednarodnega podjetja Urenco.” To podjetje skrbi za obogatitev urana.
“Tako ni nobenih tveganj glede morebitnih nezanesljivih dobav,” poudarja Rožman prednost jedrskih elektrarn. “To se izrazito kaže v današnjih razmerah, ko se vsi energenti izpostavljeni geopolitičnim konfliktom in nekontroliranim cenam. Jedrsko gorivo tem pojavom ni izpostavljeno, tu se kaže izjemna vrednost jedrskih elektrarn.” Sveže gorivo prihaja iz Združenih držav Amerike, po dolgoročnih pogodbah ga dobavlja podjetje Westinghouse.

“Stare gorivne elemente skladiščimo v za to predvidenem bazenu,” pojasnjuje Rožman. Po novem letu bodo izrabljeno gorivo začeli prenašati v novozgrajeno suho skladišče. Najprej bodo tja preselili najstarejše gorivo, to je tisto iz začetka 80. let.

nek_skladiscenje-izrabljenega-goriva
NEK

Nova turbina za več elektrike

Med remontom načrtujejo več kot 4000 različnih del, med njimi je tudi nekaj večjih projektov. “Eden od teh je menjava visokotlačne turbine. To je zadnja vitalna komponenta turbogeneratorja, ki jo bomo zamenjali,” je povedal tehnični direktor NEK Mario Gluhak.

“Poleg tega, da bo zagotavljala zanesljivo delo elektrarne v naslednjih najmanj dvajsetih letih, bo zagotovila tudi dodano izhodno moč na generatorju. Pričakujemo, da bomo v naslednjem pogonskem ciklu proizvedli do 10 megavatov več električne energije kot doslej,” je povedal Gluhak in dodal, da je to količina, ki bi jo sicer proizvedle sončne elektrarne na površini 60 hektarjev.

Remont bo stal okrog 90 do 100 milijonov evrov, je povedal predsednik uprave Rožman. Približno tretjina te vsote je cena jedrskega goriva za prihodnjih 18 mesecev, približno tretjina je vzdrževanje, menjava opreme, inšpekcije in preverjanje struktur, tretjina pa investicije. Stroške bo krila NEK iz svojih prihodkov.

Od kod bomo v času remonta dobil elektriko?

NEK pokrije okoli petino slovenskih in še 14 % hrvaških potreb po elektriki, zato bo remont precej oslabil našo samooskrbo. Domača proizvodnja električne energije je v prvem letošnjem polletju pokrila le 74,4 odstotka porabe, kar je najmanj v zadnjih 10 letih. Eden od razlogov je izjemno nizek poletni vodostaj rek in posledično manj elektrike iz hidroelektrarn. Suša je vplivala tudi na NEK. Ta je poleti sicer obratovala s polno močjo, a ker je bila Sava že tako pretopla, se nuklearka ni mogla hladiti s pomočjo reke, ampak z uparjalniki.

nek nek
Foto: Denis Sadiković, N1
Foto: Denis Sadiković, N1
Foto: Denis Sadiković, N1
Foto: Denis Sadiković, N1
NEK NEK
Foto: Denis Sadiković, N1
Foto: Denis Sadiković, N1
Foto: Denis Sadiković, N1
NEK NEK
Foto: Denis Sadiković, N1
NEK NEK
Foto: Denis Sadiković, N1
NEK NEK
Foto: Denis Sadiković, N1

Poraba elektrike je letos običajno visoka, saj gre gospodarstvu dobro. V epidemičnem letu 2020 smo na primer več kot 90 % potreb po elektriki pokrili z lastno proizvodnjo. Kako bomo torej preživeli oktober? “Močno se računa na povečane zmogljivosti hidroenergije,” pravi Rožman. “Razmere so se izrazito popravile in bodo hidroelektrarne obratovale na maksimalni zmogljivosti. Glede na potrebe pa bo pripravljena tudi termoelektrarna Brestanica z vsemi svoji zmogljivosti.”

Po izračunih Elesa bi bila lahko Slovenija med remontom krške nuklearke celo več kot 55-odstotno odvisna od uvožene električne energije.

Reportažo iz jedrske elektrarne si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar