Kako privarčevati doma: se res izplača perilo prati ponoči?

Slovenija 25. Sep 202218:1614 komentarjev
pralni stroj prihranki
Foto: Profimedia

Evropi se napoveduje huda zima, opozarjajo vodje držav in ljudi pozivajo k varčni porabi elektrike in plina. Pa se res izplača ugašati luči, se tuširati s hladno vodo in ponoči prati perilo? Bomo tako znižali zneske na svojih položnicah? "Vsaka kilovatna ura pomaga," je ob pozivu k varčevanju dejal nemški podkancler. Preverili smo, kaj pravi statistika.

V Nemčiji smejo javne prostore ogrevati na največ 19 stopinj, finska vlada državljane poziva, naj manj časa preživijo v savnah, v Italiji pa je burne odzive sprožil Nobelov nagrajenec za fiziko Giorgio Parisi, ki je predlagal, naj ljudje ugasnejo štedilnik, ko voda s testeninami zavre, nato pa pustijo posodo pokrito, dokler se ne skuhajo.

Evropa v strahu pred rusko prekinitvijo dobav plina in hudo zimo sprejema ukrepe, ki si jih pred letom dni nismo mogli predstavljati. Nemški minister za gospodarstvo in podnebje ter podkancler Robert Habeck je ob nedavnem pozivu podjetjem in prebivalcem, naj varčujejo z elektriko in plinom, dejal: “Smo v situaciji, ko moram jasno povedati, da pomaga vsaka privarčevana kilovatna ura energije. S tem, ko zmanjšate svojo porabo plina in energije na splošno, pomagate Nemčiji in pomagate Ukrajini.”

Pri nas sicer konkretnih omejitev še ni, je bil pa sprejet poseben zakon za obvladovanje krize pri oskrbi z energijo, ki vladi omogoča, da določi omejitev osvetljevanja ter omejitev temperature zraka pri ogrevanju v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost. Za zdaj stavijo na zmanjšanje porabe s prostovoljnimi ukrepi, v primeru krize pa bodo ti postali obvezni. Bolj varčni bodo nagrajeni. Končni odjemalci, ki bodo porabo plina in elektrike od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 zmanjšali za vsaj 15 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem v minulih petih letih, bodo dobili sorazmerno povračilo prispevka OVE (obnovljivi viri energije).

Velja tudi vladni poziv, naj se prostori državne uprave ne ogrevajo na več kot 20 °C in tako postanejo zgled tudi za državljane in podjetja.

Koliko elektrike in plina porabi kdo?

Vlada si torej, podobno kot drugod po Evropi, želi, da bi končni odjemalci zmanjšali tako porabo plina kot elektrike. Slovenija uvozi tako rekoč ves zemeljski plin (99,4 %), le 5,35 milijona kubičnih metrov (podatek za 2020) smo ga načrpali iz domačih vrtin v Petišovcih. Tudi z elektriko Slovenija ni samooskrbna. V prvem letošnjem polletju je domača proizvodnja električne energije pokrila 74,4 odstotka porabe, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Uvozna odvisnost od elektrike bo še večja prihodnji mesec, ko bo v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) potekal remont. Slovenija bo takrat več kot 55-odstotno odvisna od uvoza elektrike.

In kdo porabi največ elektrike in plina? Največji delež, skoraj polovico vse elektrike, porabi industrija oziroma predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, približno četrtino trgovine, storitvene dejavnosti, šole, bolnišnice in druge ustanove, še četrtino pa gospodinjstva. Delež kmetijstva in prometa (elektriko porabljajo predvsem vlaki) je zelo majhen. Zbrani podatki so za leto 2019, ki odraža stanje v ‘normalnih’ letih. V letu 2020 je bila zaradi epidemije poraba gospodinjstev v deležu nekoliko večja, poraba industrije pa manjša.

Pri plinu gospodinjstva porabijo še manjši delež kot pri elektriki. Industrija in gradbeništvo porabita več kot tri četrtine vsega plina, ki pride v Slovenijo, gospodinjstva pa manj kot petino. Štirje odstotki plina se porabijo v šolah, bolnišnicah, trgovinah in storitvenem sektorju. V Sloveniji sicer letno porabimo približno 0,8 milijarde kubičnih metrov plina, v Evropski uniji pa okrog 400 milijard kubičnih metrov.

N1

Bi lahko z varčevanjem z elektriko pripomogli tudi k manjši porabi in s tem uvozu plina? V Sloveniji plin ni pomemben energent za proizvodnjo elektrike. Trenutno edina plinska elektrarna pri nas je v Brestanici, ki služi bolj kot sistemska rezerva za pokrivanje morebitnih izpadov proizvodnje v drugih elektrarnah in nepredvidenih viškov porabe elektrike. Vendar pa, kot rečeno, več kot četrtino elektrike uvozimo iz drugih držav, kjer pa ima zemeljski plin pomembno vlogo pri proizvodnji elektrike. Plinske elektrarne so lani proizvedle 18 odstotkov vse elektrike v EU, več kot termoelektrarne na premog (14 %). Več o tem lahko preberete v članku Če nam primanjkuje plina, zakaj moramo varčevati z elektriko?.

V gospodinjstvih največ porabimo za ogrevanje prostorov in vode

Tista gospodinjstva, ki uporabljajo zemeljski plin, ga po podatkih statističnega urada (Surs) največ porabijo za ogrevanje prostorov (72 %) in ogrevanje sanitarne vode (24 %), manjši delež pa za kuhanje (4 %).

Povprečni gospodinjski odjemalec zemeljskega plina ima letno porabo 10.730 kilovatnih ur (vir: Ministrstvo za infrastrukturo).

Največ elektrike doma porabimo za ogrevanje vode (17 %), sledi ogrevanje prostorov (15 %) in kuhanje (7 %), 4 % pa za razsvetljavo. Med gospodinjskimi aparati največ seveda porabijo tisti, ki morajo biti priključeni ves čas, to so hladilniki (5 %) in zamrzovalniki (4 %). Med napravami, ki jih lahko uporabljate v času nižje tarife in tako prihranite, pa so energetsko najbolj potratni pralni stroji (porabijo 4 % energije), pomivalni stroji (3 %) in sušilni stroji (1 %). Gre seveda za statistična povprečja, poraba posameznega gospodinjstva je zelo odvisna tudi od starosti aparatov oziroma njihovega energijskega razreda.

Povprečno slovensko gospodinjstvo je v letu 2020 porabilo 4.407 kilovatnih ur električne energije (vir: Surs).

Več kot tretjino po tej statistiki porabijo ‘drugi porabniki’. Kot so nam pojasnili na Sursu, so to vse ostale električne naprave, med njimi mali gospodinjski aparati, zvočniki, polnilci za mobilnike itd. Eden od razlogov, da je delež porabe za to kategorijo precej velik, pa je, da vanjo sodijo tudi kmetijski in obrtniški stroji, saj so družinske kmetije večinoma uvrščene v gospodinjski odjem električne energije.

Zakaj je ponoči elektrika cenejša?

K skupnim prizadevanjem za manjšo porabo lahko prispevamo tudi tako, da več elektrike porabimo takrat, ko je te na pretek, in manj, ko je primanjkuje in je elektroenergetski sistem zelo obremenjen. Da bi to spodbudili, trgovci ponujajo možnost, da elektriko kupujete po dveh tarifah. Nižja tarifa velja ponoči, vsak delavnik med 22. in 6. uro, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih ves dan.

Zakaj je tako, pojasnjujejo spodnji grafi, v katerih je prikazana proizvodnja elektrike v Sloveniji (iz Neka, Teša in hidroelektrarn, ne pa tudi sončnih in vetrnih) in poraba (prevzem) po urah v dnevu, ki jo objavlja Eles.

Poraba elektrike je ob vikendih, še posebej ob nedeljah, bistveno nižja kot čez teden. Zgoraj je primerjava pretekle nedelje in torka. V nedeljo porabimo precej manj elektrike, saj so trgovine, šole in drugi obrati zaprti, prav tako stoji precejšen del industrije in gradbeništva. Ob vikendih tako večinoma v Sloveniji proizvedemo več elektrike, kot je porabimo.

Po urah v (delovnem) dnevu pa je poraba oziroma prevzem najmanjša ponoči, nato začne naraščati v jutranjih urah, se nekoliko zmanjša čez dan, potem pa spet zraste popoldne. Najvišja je običajno med 19. in 20. uro zvečer. Nekoliko drugače je pozimi (prikaz iz januarja), ko čez dan prevzem ne upade tako kot v bolj sončnem delu leta. Kot pojasnjujejo pri Elesu, je nižji prevzem v septembru v primerjavi z januarjem čez dan manjši zaradi proizvodnje sončnih elektrarn.

“Proizvodnja se prilagaja porabi in pa ceni na trgu električne energije,” pojasnjuje sistemski operater Eles. Tudi oni se pridružujejo pozivom k varčevanju. “Priporočamo racionalno uporabo električne energije, še zlasti bo to potrebno ob morebitnem pomanjkanju energentov, predvsem plina in premoga.” Kot dodajajo, “manko električne energije Slovenija uvozi iz preostalih evropskih držav, vendar se moramo zavedati dejstva, da ob pomanjkanju primarnega energenta tega ne bo primanjkovalo samo v Sloveniji, ampak tudi v širši regiji, posledično pa bo električno energijo vse težje uvoziti iz tujine”.

Večja poraba energije ob vikendih in ponoči na račun manjše porabe čez teden je tako vsekakor korak (čeprav majhen) v pravo smer. Kako pa boste za to nagrajeni na položnici? Praviloma je dvotarifno merjenje za večino gospodinjstev ugodnejše od enotarifnega, sploh če poskušamo svoje navade spremeniti tako, da čim več elektrike porabimo v nočnem času in ob vikendih. Pri GEN-I, ki elektriko prodaja največ gospodinjstvom, pravijo, da načeloma velja, da se vam dvotarifno merjenje izplača, če v nižji tarifi porabite vsaj četrtino celotne mesečne porabe električne energije. “Po drugi strani pa se vam, če delate od doma in se pozimi čez dan ogrevate z električnimi radiatorji ali čez dan tudi med tednom kuhate in pečete, pomivate posodo, perete perilo in podobno, verjetno bolj izplača obračunavanje po enotni tarifi,” svetujejo.

Od 1. septembra velja vladna omejitev cen električne energije. Tako vam lahko dobavitelji za porabljeno elektriko na položnici zaračunajo največ 0,11800 evra/kWh za visoko tarifo in 0,08200 evra/kWh za nizko tarifo. Najvišja cena v enotni tarifi je 0,09800 evra/kWh. Sama cena elektrike sicer predstavlja le približno tretjino cene na položnici, dve tretjini pa dajatve. Vlada je znižala tudi nekatere od teh postavk, in sicer trošarine ter prispevk za obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom (prispevka OVE + SPTE) za 50 odstotkov, DDV na električno energijo pa z 22 na 9,5 odstotka.

Najvišja dovoljena cena za plin za gospodinjstva je 0,07300 evra/kWh.

Kako lahko prihranimo v gospodinjstvu?

Če se ogrevate na plin ali elektriko, lahko največ prihranite tako, da se odrečete toplotnemu ugodju in znižate temperaturo v stanovanju. Znižanje temperature za 1 °C pomeni za okoli 6 odstotkov manjšo porabo, pravijo energetski svetovalci (več nasvetov najdete na tej povezavi). Kot rečeno, pa to ne pomeni tudi za 6 odstotkov nižjega računa za elektriko ali plin.

Nekaj lahko prihranite tudi pri topli vodi. Če imate dvotarifni sistem merjenja porabe elektrike, je priporočljivo bojler vklapljati ponoči, ko je energija cenejša. Nekateri novi bojlerji to naredijo celo samodejno – morate pa pri tem seveda upoštevati svoje navade. Najbolj ekonomično je, če segrevamo vodo na 55 do 60 °C. Višje temperature niso priporočljive, saj se tako povečajo toplotne izgube, poleg tega pa se tako intenzivneje izloča tudi vodni kamen. Tega se izplača redno odstranjevati (ne le na bojlerju, ampak tudi drugih grelnikih), saj z njim obložene naprave porabijo več. “Če je voda prevroča, jo raje uravnajmo z zmanjšanjem pretoka vroče vode kot pa odpiranjem hladne vode na pipi,” je še eden v vrsti nasvetov za prihranke.

Za dnevno pripravo 35 litrov tople sanitarne vode porabimo 741 kWh električne energije na leto.

Kaj pa poraba tople vode v kuhinji? Pomivalni stroj porabi bistveno manj energije, kot če posodo perete na roke (razen če to počnete v mrzli vodi). Pri kuhanju velja upoštevati zgoraj omenjeni nasvet italijanskega nobelovca, da kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja oziroma ko je voda segreta, znižamo temperaturo. Pri varčevanju, kot pove njegovo ime, prispeva tudi ekonom lonec. Energetski svetovalci še pravijo, da se izplača uporabljati električne grelnike vode, ki so precej hitrejši in učinkovitejši od segrevanja vode na štedilniku.

elektrika varčevanje draginja
Profimedia

Med gospodinjskimi aparati največ porabijo zamrzovalniki in hladilniki, njihovo porabo pa lahko optimiziramo z nastavitvijo prave temperature. Ta je v hladilniku približno 5 °C. Višja temperatura ni priporočljiva, saj se hrana hitreje pokvari, ob nižji temperaturi pa lahko poraba energije zraste tudi do 15 odstotkov. Temperaturo v hladilniku lahko izmerimo tako, da položimo termometer v skodelico z vodo, ki jo postavimo v sredino hladilnika. Za zamrzovalnik je priporočljiva temperatura okoli –18 °C, pet stopinj nižja temperatura pa pomeni za 25 odstotkov večjo porabo električne energije. Več kot 200 nasvetov o tem, kako doma prihraniti energijo in denar, je napisanih na tej povezavi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar