Slovenska IT-podjetja so lahko v Evropi delno konkurenčna. Ampak danes dobi zaposleni v Sloveniji pri istem brutu bistveno manj kot v Nemčiji, in to je tisto, kar je največja težava, razlaga podjetnik Andraž Tori. Kako to vpliva na zaposlovanje? Koliko zaslužijo slovenski programerji in kaj o tem pravijo delodajalci?
Bruto plače slovenskih programerjev in svetovalcev na IT-področju so za trideset odstotkov višje od državnega povprečja. Julija letos so se njihove plače gibale malce nad 3.100 evrov, kar je višje tudi od plač zaposlenih v telekomunikacijski in drugih informacijskih dejavnosti, kažejo podatki statistične uprave (Surs).
A ta statistika ne prikaže prave slike, je prepričan Andraž Tori, soustanovitelj slovenske Zemante, ki jo je leta 2017 prevzela družba Outbrain. Trg dela v IT-panogi je po njegovih besedah razslojen, povprečna plača programerjev pa vključuje domača podjetja in tista, ki tekmujejo na mednarodnih trgih. Takšna so denimo Celtra, Outfit7 in 3FS in pri njih so plače bistveno višje od povprečne plače programerjev.
“Obstaja segment podjetij, ki cilja na najboljše inženirje, in ti imajo ob zaposlitvi v Sloveniji še drugi možnosti. Prva je, da gredo v tujino, kjer so predvsem neto plače bistveno višje, ali pa delajo prek s. p. V resnici ogromno najboljših programerjev za polni delovni čas dela za tuja podjetja, zato veliko teh sploh ne vidimo v povprečju,” razmere opiše Tori.
“Dogaja se blazen beg možganov”
Da tuja podjetja v svoje vrste vabijo slovenske programerje, navaja tudi lastnik podjetja Datalab Andrej Mertelj. Pravi, da kadri v tujini dobijo tudi od 5 do 8 tisoč evrov neto plače, ponudbe pa še naraščajo.
“Dogaja se blazen beg možganov,” opomni, ob tem pa poudarja, da se pogoji za pridobivanje kadrov dodatno slabšajo v Sloveniji, pri čemer vodja podjetja s poslovno programsko opremo prst uperja v državo, ki želi po njegovih besedah narediti dejavnost samostojnih podjetnikov manj privlačno. To je na IT-področju izrednega pomena, saj številni programerji zaradi nižje obdavčitve delajo kot normirani samostojni podjetniki.
“S preganjanjem zaposlitev prek s. p. so slovenska podjetja dodatno postavljena v neenakopraven položaj. Programer, ki je normirani samostojni podjetnik in dela za tujino, namreč lahko brez težav izstavlja račune. Če bo te izstavljal domačemu podjetju, bo prišel inšpektor iz finančne uprave, ugotovil elemente delovnega razmerja in celotni plači dodal bruto. Še ta zasilni izhod, ki smo ga včasih uporabljali, je zaprt,” pojasni Mertelj.
Na slabe konkurenčne razmere v Sloveniji opomni tudi Andraž Tori. Medtem ko sta vzhodna in zahodna obala ZDA glede plač programerjev povsem v svojih kategorijah, smo Slovenci delno konkurenčni v Evropi. “Ampak pri istem bruto bruto dobi zaposlen bistveno bistveno manj, in to je tisto, kar je največji problem. Ko z vsem nagrajevanjem daš bruto bruto na primer 100.000 evrov, ugotoviš, koliko zaposleni dobi v Nemčiji, Sloveniji ali pa drugod. Iz tega razloga so druge evropske države, kljub temu da nimajo bistveno višjih bruto bruto plač, veliko bolj atraktivne – tako za slovenske programerje kot programerje, ki jih poskušamo vsi pripeljati iz tujine.”
Plača kot dejavnik pri zaposlitvi
Slovenski podjetniki se zavedajo, da je konkurenca aktivna in da so kadri izjemno mobilni. “Danes delaš za nas, jutri za Amazon in niti nisi zapustil svoje dnevne sobe. Delo je postalo globalno in pritiski po višjih plačah so postali še hujši,” trdi Andrej Mertelj, ki plačo navaja kot ključen dejavnik pri zaposlitvi.
Drugačen pogled ima Ernest Žejn, direktor skupine podjetij Žejn. “Tisti, ki se v našem sektorju odločajo na podlagi plače, so navadno tisti, ki jih ne želimo zaposliti in jih že psihološki test izloči. Če bi bila plača edini dejavnik, to pomeni, da bo ta kader šel, ko mu nekdo ponudi 10 odstotkov višje plačilo. S stališča zaposlovalca je to nesmiselno. V vsak kader moraš na začetku investirati, da skupaj z njim zgradiš ekosistem, kjer bo on prosperiral in ti dajal dodano vrednost,” je jasen.
Podobno razmišljajo tudi v Združenju za informatiko in telekomunikacije na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so mnenja, da se slovenska podjetja tega zavedajo. “Poleg konkurenčne plače kandidatom ponujajo tudi možnost šolanj, prilagodljivost glede načina in lokacije dela, vrhunsko opremo in sodobno tehnologijo, atraktivne projekte in druge bonuse, ki zaposlenim veliko pomenijo v delovnem okolju,” razlaga direktor združenja Nenad Šutanovac.
Ernest Žejn medtem v zadnjega pol leta ugotavlja, da so razmere na trgu dela danes drugačne kot pred letom dni. Ponudbe je po njegovih besedah ravno toliko, kot je povpraševanja. “Ne tako kot prej, ko je bilo povpraševanja veliko več, kot je bilo ponudbe. To ne pomeni, da se stanje ne bo čez nekaj mesecev obrnilo. Govorimo o enem bolj fluidnih področjih dela – IT se namreč obrača v mesecih, malokrat v letih.”
Skupina Žejn ima zdaj večjo fleksibilnost pri zaposlovanju, kadri pa manjšo dinamiko oziroma izbor, čemur sledi tudi plačna politika. Ta trend se bo po pričakovanjih Ernesta Žejna spremenil najkasneje v drugem kvartalu 2024. “To so nihanja. Vedno so bila, vprašanje je samo, kako pogosta in kdaj je lokalni maksimum in minimum.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje