Menu Item
Blaž Košorok, ki je z nadzorniki po pol leta dela v Gen energiji sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata, odhaja z odpravnino v višini šestih plač. Njegovega naslednika bo iskala kadrovska komisija pod vodstvom Žige Debeljaka. Košorokov predhodnik Martin Novšak, ki je zdaj svetovalec direktorja, neuradno ne bo več kandidiral. Pišemo, kakšni so načrti vlade Roberta Goloba s posavskim stebrom energetike.
Blaž Košorok je v Gen energijo prišel s 1. aprilom letos, potem ko je nadzorni svet razrešil dolgoletnega generalnega direktorja Martina Novšaka. Ta je sicer imel mandat do leta 2024. Tri tedne kasneje je na volitvah slavilo Gibanje Svoboda Roberta Goloba, kar je nakazovalo, da bo Košorokovo vodenje Gena kratko.
Sredi novembra lani, ko je Golobu potekel mandat na čelu trgovca z električno energijo Gen-I in mu ga nadzorniki niso podaljšali, je Golob namreč dejal, da je direktiva za njegovo menjavo prišla z ministrstva. Tega je takrat vodil Jernej Vrtovec, Košorok pa je bil državni sekretar.
Zdaj so nadzorniki Gen energije, ki jih vodi Žiga Debeljak, s Košorokom sklenili sporazum o predčasnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki bi sicer veljala do aprila 2026. Košorok razlogov ni želel komentirati. Po pogodbi mu pripada šest plač odpravnine. Po javno dostopnih podatkih je Košorokova plača enaka 3,5-kratniku povprečne plače v Gen energiji za lansko leto. Upoštevajoč podatke baze Gvin, da je povprečna plača v družbi znašala 4.850 evrov, to pomeni okoli 17 tisoč evrov bruto (približno osem tisoč evrov neto). Preračunano bi odpravnina znašala okoli 102 tisoč evrov bruto, kar je okoli 41 tisoč evrov neto. Pri tem opozorimo, da so ti izračuni okvirni, saj temeljijo zgolj na javno objavljenih podatkih in spletnih izračunih.
Debeljak išče pravega
Košorok na vodilnem položaju ostaja do imenovanja novega direktorja, a najkasneje do 15. novembra. Nadzorni svet je kadrovski komisiji, ki ji predseduje sam Debeljak (ta zaradi vseprisotnosti v državnem gospodarstvu spominja na Francija Matoza v vladi Janeza Janše), naložil iskanje novega kandidata. V statutu ima Gen energija – kot večina drugih državnih družb – zapisano, da lahko kandidate iščejo z razpisom ali z osebnim povabilom (oziroma prek kadrovskih agencij, ki poiščejo ustrezne profile) ali pa s kombinacijo obojega.
Kdo bi lahko nasledil Košoroka, ni znano. V vodstvu je še vedno zaposlen Novšak, ki je po razrešitvi ostal svetovalec generalnega direktorja, a naj bi po nekaterih neuradnih informacijah že jasno povedal, da ga vodenje podjetja ne zanima. Če bi kandidata iskali z razpisom, bi se najverjetneje prijavil tudi kdo drug iz Gen energije. V aprilskem izbirnem postopku, ko je bil za direktorja izbran Košorok, so se prijavili še Danijel Levičar (ta od lani vodi projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne), Bruno Glaser, vodja tehničnega sektorja v Gen energiji, Tomaž Žagar, vodja službe za storitve in razvoj v Gen energiji.
Kot zunanji kandidat se je za mesto generalnega direktorja takrat prijavil Karlo Peršolja, nekdanji šef Borzena, ki pa se je zdaj podal v politiko: po pisanju primorskih medijev kandidira za župana občine Brda.
Energetska kriza, drugi blok, načrti z Gen-I
Nekateri pa menijo, da bo – tako kot v HSE – izbran nekdo iz ožjega kroga premierja Goloba. Gen energija je namreč zanj pomembna iz vsaj treh razlogov.
Prvi je obvladovanje energetske krize. Infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki tako kot Golob prihaja iz skupine Gen-I, je nedavno v intervjuju za Dnevnik med vrsticami kritiziral prodajno politiko proizvajalcev električne energije (torej HSE in Gen energije). Po njegovem mnenju bi morali obe skupini elektriko prednostno prodajati domačim kupcem. Ministrstvo jima tega ne more zapovedati, ima pa vlada načrt, kako to doseči drugače. Obe podjetji naj bi imeli v opredelitvi tveganj, ki jih mora imeti vsako podjetje, navedeno, da je prodaja slovenskim kupcem manj tvegana. SDH naj bi tako podjetjema naložil, naj bolje obvladujeta tveganja, in s tem posredno odredil, da prodajata domačim kupcem.
Drugi razlog so milijarde za investicije. Najprej izvedba zelenega prehoda, ki naj bi ga Evropa v prihodnjih letih močno finančno podprla. Golobova vlada napoveduje gradnjo velikih sončnih elektrarn, kjer bi eden od nosilcev lahko bila tudi družba Gen. Tu je še projekt drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, za katerega ni jasno, koliko vladne podpore v resnici ima. Okoljsko ministrstvo Uroša Brežana zaenkrat ni izdalo sklepa o začetku umeščanja v prostor, čeprav bi po nekaterih ocenah to lahko storilo že poleti. Kumer je nedavno dejal, da bo posvetovalni referendum in odločitev o tem, ali želimo drugi blok, znana ob koncu mandata te vlade. Posledično je iz Krškega slišati, da je jedrska energija pod to vlado postavljena na stranski tir. Na drugi strani je premier Golob ob nedavnem obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu poudaril zavezo jedrski energiji. “Svet si ne more privoščiti, da ne bi izkoriščal jedrske energije (…). Pri razogljičenju sicer računamo na sončno energijo, a tudi na sodelovanje s Francijo pri jedrski energiji.”
Tretji razlog je usoda Gen-I, ki je hčerinsko podjetje Gen energije. Trgovec ima sicer trenutno hude likvidnostne težave zaradi visokih cen energentov in velike izpostavljenosti v segmentu trgovanja, zato industrijskim kupcem trenutno ne daje ponudb. Za avgust predvidena skupščina Gen-I je bila preklicana in prestavljena na november. Na dnevnem redu naj bi bilo med drugim potrjevanje milijonske nagrade Golobu, a tudi imenovanje nove uprave. Gen-I ima namreč danes še vedno sodno imenovano upravo, ki jo vodi Igor Koprivnikar. Ali ji bo skupščina novembra podelila ‘poln’ mandat ali bo imenovala koga drugega, ni jasno. Vprašanje pa je tudi, ali želi Golob poseči v lastniško strukturo Gen-I, ki je zdaj v celoti državen. Pred vstopom v politiko je namreč kot ključno za uspeh Gen-I večkrat izpostavljal “javno-zasebno partnerstvo” (pri čemer povejmo, da zasebni partnerji niso bili klasični vlagatelji, temveč finančne družbe, ki so vstopale le za določen čas). Brez javno-zasebnega partnerstva ni uspeha in ni sončnih elektrarn, je dejal novembra lani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
