Mesec dni po obsežnih poplavah, ki so zajele Slovenijo, v podjetjih BSH Hišni aparati in TAB Mežica zaganjajo prve proizvodne linije. "Od danes pa do konca septembra bomo postopoma zaganjali proizvodne naprave, ki smo jih očistili," razlaga šef BSH Hišnih aparatov Boštjan Gorjup in pove, da vzporedno iščejo novo lokacijo za tovarno. V podjetjih KLS Ljubno, Eta Kamnik, Bisol, Knapič proizvodnja za zdaj še stoji, večina pa vsaj delni zagon načrtuje v prihodnjih tednih. Pri sanaciji računajo tudi na finančno pomoč države.
V BSH Hišni aparati danes zaganjajo del proizvodnje, ki je stala od poplav v začetku avgusta. Verjetno gre za podjetje z največjo škodo v nedavni ujmi, ta po ocenah direktorja Boštjana Gorjupa znaša več deset milijonov evrov. Ker so imeli vse zavarovano, bo škodo krila tuja zavarovalnica.
“Zdaj smo očistili in bomo zagnali prve proizvodne linije, do konca septembra bomo predvidoma postopoma zaganjali še vse ostale,” pravi Gorjup. Raven proizvodnje pred poplavami naj bi dosegli do konca leta. Na čakanju imajo tretjino od okoli 1.800 zaposlenih, medtem ko so ostali pomagali pri sanaciji.
Gorjup posebej pohvali odziv služb, ki so pomagale pri sanaciji, s civilno zaščito na čelu. Pri čiščenju so pomagali tudi člani vodstva nemške družbe Robert Bosch GmbH, ki je lastnica BSH. “Zanimalo jih je, kako napreduje sanacija. Mi pa smo jih povabili v Slovenijo, da vidijo naš angažma in boj za ponovno vzpostavitev delovnih mest,” pravi Gorjup.
Po njegovem vedenju je za nemški koncern to največja naravna nesreča. “V tovarnah so že imeli izkušnje s požari, a kar zadeva naravne nesreče, je ta res največja. V obratu v Nazarjah je bilo dva metra vode.”
Hkrati z zagonom očiščenih naprav tečejo postopki za nakup novih, v podjetju pa tudi razmišljajo o novi lokaciji. Tu BSH in njegov lastnik računata tudi na pomoč države. “Mi smo v preteklosti že želeli graditi drugod, a nismo dobili dovoljenj. Računamo, da bo višina škode zdaj prevladala in bo država imela več posluha. Če ne bo primerne lokacije, jo bo lastnik iskal zunaj meja Slovenije,” pove direktor BSH. Vprašanje nove lokacije bi moralo biti rešeno razmeroma hitro, pravi.
Poplave na lokaciji BSH v Nazarjah:
TAB kupce oskrbuje še iz zalog
Prav tako ta teden TAB Mežica v celoti zaganja proizvodnjo v Žerjavu, kjer izdelujejo industrijske baterijske celice. V Črni, kjer proizvajajo startne baterije, nameravajo začeti oktobra. V podjetju so prejšnji teden po skupščini delničarjev ocenili, da bo neposredne škode na opremi, zalogah in infrastrukturi za več kot 20 milijonov evrov.
Glede škode zaradi izpada poslovanja bodo še videli, koliko jim ga bo uspelo nadomestiti v prihodnjih tednih. Iz Črne lahko kupce oskrbujejo še iz zalog, je poročal STA.
Trenutno v Tabu, ki v Mežiški dolini zaposluje okoli 680 ljudi, delajo vsi, ki so lahko navzoči v podjetju. Nekateri delajo v proizvodnji, drugi pomagajo pri čiščenju opreme.
V prihodnjih tednih bodo predvidoma nekaj sodelavcev poslali na čakanje na delo doma do zagona celotne proizvodnje v Črni, je povedal glavni izvršni direktor Taba Roman Burja.
V podjetju o ukrepih vlade menijo, da so za zdaj zadostni, je pa Burja izpostavil tudi solidarnost in pozitiven odziv partnerjev, dobaviteljev in drugih, ki sta se pokazala ob ujmi.
KLS Ljubno bo stal še vsaj mesec dni
V KLS Ljubno pa bodo, sodeč po izjavah lastnika Bogomirja Straška za STA, del proizvodnje po optimističnem scenariju vzpostavili oktobra.
“Tovarno še vedno čistimo in tega še ne bo kmalu konec. Najprej smo morali očistiti blato in odpadke, ki jih je nanesla poplava. Zdaj je na vrsti bolj natančno čiščenje. Osredotočeni smo na stroje in tehnološko opremo, ki jih postopoma skušamo spraviti v življenje, ampak ker je to vse elektronika in digitalizirana proizvodnja, bo treba te občutljive instrumente in elektronske naprave nadomestiti z novimi,” za STA pove Strašek.
Kot doda, brez državne pomoči več kot 100 milijonov evrov škode po vodni ujmi ne bodo mogli sami sanirati. Zavarovalnica jim bo pokrila dva odstotka škode.
Nezavarovani bodo od države dobili manj
KLS Ljubno verjetno ni edino, ki od zavarovalnice ne bo dobilo veliko. V Slovenskem zavarovalnem združenju ocenjujejo, da je delež podjetij, ki so ustrezno zavarovana proti škodam zaradi poplav, majhen in znaša le nekaj odstotkov.
Dodajmo, da bodo podjetja, ki niso imela zavarovanja, od države dobila manj. Oškodovana podjetja, ki so imela zavarovanje, bodo upravičena do povračila do 60 odstotkov škode, medtem ko je pri nezavarovanih povračilo do 50 odstotkov.
PGD Zavrstnik, objavljeno 18. avgusta 2023 na Facebooku
V Bisolu za 30 milijonov evrov neposredne škode
V preboldskem proizvajalcu panelov za sončne elektrarne Bisolu, kjer je ujma prizadela vso proizvodnjo in skladišča, okoli 200 zaposlenih še vedno čisti poplavljeno. Del proizvodnje bodo zagnali v dveh do treh tednih, je povedal predsednik uprave Bisol Group Uroš Merc.
Neposredno škodo ocenjujejo na dobrih 30 milijonov evrov. Kolikšna bo poslovna škoda, še ne more zares oceniti, saj še ne vedo, kdaj bodo lahko zagnali celotno proizvodnjo.
Glede na to, kako bo napredovalo čiščenje, koliko bodo še lahko rešili in glede na povpraševanja bodo poskušali sestaviti prioritete, katere izdelke začeti naprej izdelovati. Kupci že kar dolgo čakajo, pravi Merc. Nekaj zalog jim je sicer uspelo rešiti, vendar jih bodo morali odprodati po znižani ceni, ker je tudi te zajela voda.
Proti poplavam niso bili zavarovani, ker je zavarovanje drago, še pove Merc. Dodaja, da jih je zalila voda zato, ker je popustilo okoli sto metrov brežine reke Savinje, kar po njegovem pomeni, da očitno ni bilo vse dobro narejeno, “sam kot podjetnik pa na ta področja ne smem posegati, da bi se lahko bolje zavaroval”, še pove mesec po uničujoči ujmi.
Bisol v dneh po poplavah:
Facebook
Facebook
Eta kupce oskrbuje iz zalog in računa na državo
“Sanacija poteka dobro,” pravi tudi Ksenija Jankovič iz trženjskega oddelka Ete Kamnik. Proizvodnjo so očistili v treh dneh po poplavah, zdaj pa izvajajo diagnostiko na vsaki proizvodni liniji in napravi posebej.
“Skladišča gotovih izdelkov so bila sanirana, da lahko normalno prodajamo izdelke iz zalog. Naši izdelki imajo večinoma tri leta roka uporabnosti, kar nam daje dobro izhodišče in nekoliko več časa za vzpostavljanje polne proizvodne zmogljivosti, to bo predvidoma jeseni. Lahko pa se zgodi, da bomo začasno brez kakšnega izmed izdelkov in da bomo morali načrt investicij spremeniti.”
Natančne ocene škode še nimajo, v grobem pa bo znašala “več milijonov evrov”. Premoženje so imeli zavarovano, vendar ne za škodo takšnih razsežnosti. Jankovič pravi, da resno računajo na pomoč države, z njenimi ukrepi so za zdaj zadovoljni.
“Ne vem, ali ima katero podjetje zavarovano za tako katastrofo”
Predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Korošec pravi, da je potek sanacije v manjših podjetjih v njihovi regiji različen. “Med drugim je bilo zalite veliko zahtevne elektronske opreme in le delu podjetij, ki so bila v celoti zalita, je uspelo zagnati dejavnost.”
V teh podjetjih so, tako Korošec, končali začetno odpravo posledic poplav oziroma grobo čiščenje hal in opreme. Zdaj prihaja na vrsto finomehansko čiščenje in sanacija elektronskih komponent, kar je po besedah sogovornika najtežji del. “Podjetja, ki so bila poplavljena, imajo pri sebi številne strokovnjake za specialističen zagon.”
Na vprašanje, kako zavarovana so bila podjetja v Savinjski dolini, predsednik lokalne gospodarske zbornice odgovarja, da “nekatera bolj, nekatera manj, a ne vem, ali ima katero podjetje zavarovano za tako katastrofo”.
Korošec je obenem tudi izvršni podpredsednik za proizvodnjo v Gorenju, kjer pravi, da so se na delo vrnili skoraj vsi zaposleni, ki so utrpeli škodo med poplavami. Izjema so zaposleni, ki so bili huje prizadeti, a na srečo ta številka ni velika.
Facebook
Vlada (na fotografiji gospodarski minister Matjaž Han, ko si je z Boštjanom Gorjupom iz BSH ogledoval poplavljena podjetja) je uvedla povračilo nadomestil plač iz naslova višje sile in čakanja na delo. V petek se je iztekel tudi rok za vloge za predplačilo povračila škode, medtem ko je splošni rok ministrstvo podaljšalo do 20. septembra.
Ker ne morejo napovedati datuma dobave, izgubljajo naročila
“Sanacija poteka počasneje, kot smo pričakovali,” pravi Borut Knapič iz podjetja Knapič s sedežem v Rečici ob Savinji. V podjetju, ki proizvaja industrijske nože za stroje različnih znamk, so imeli poplavljeno celotno proizvodnjo in skladišče. Škodo ocenjujejo na 1,5 milijona evrov.
“S prostovoljci in delavci smo očistili vse, kar se je dalo. Zdaj je težje, ker ljudi z znanjem elektronike in mehanike ni, pooblaščeni serviserji ali dobavitelji pa želijo zamenjati celotne komponente ali stroje. Tako smo v večini primerov prepuščeni lastni iznajdljivosti,” pravi Knapič.
Trenutno imajo 14 delavcev na čakanju. V roku dveh tednov bi lahko po njegovi oceni zagnali prve tri stroje, za ostale pa čakajo rezervne dele, serviserje, motorje … Če jim bo servis uspel, bi lahko celotno proizvodnjo zagnali do sredine novembra. “Vsak dan zastoja pa nastaja poslovna škoda, ki je še ne moremo oceniti. Ker naročnikom ne moremo potrditi datumov dobav za september in oktober, smo izgubili že večino poslov za to obdobje,” razlaga Knapič.
Na vprašanje, ali je imelo podjetje zavarovano premoženje, nam Knapič odgovori, da je imel stroje in opremo zavarovane do višine vrednosti za nove. A po poplavah so mu pojasnili, da “to velja samo za strojelom in napake, ki so posledica delavcev, ne pa za poplave”.
Podjetju so tako za poplavo odobrili skupaj 10 tisoč evrov. Podjetje bo zato zaprosilo tudi za pomoč države.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!