Sporni lov s severa Evrope, ki morje spremeni v kri in vzbuja vprašanja o njegovem smislu

Konec maja se je na Ferskih otokih, danskem avtonomnem ozemlju, odvil nov množičen lov na delfine in kite, ki med naravovarstveniki že leta sproža ostre kritike. Gre za "grindadrap", kot specifičnemu lovu na kite in delfine pravijo na Ferskih otokih.

Gre za lov, pri katerem lovci delfine ali kite s čolni preženejo v plitvino, nato pa jih tam z noži in posebnimi bodali pobijejo. Prizori od krvi obarvanega morja in lovcev, ki v plitvini z noži in bodali ubijajo delfine ter kite, so precej nazorni.

Kot je na spletni strani sporočila nevladna organizacija Sea Shepherd, ki spremlja love in jim odkrito nasprotuje, so lovci konec maja v treh ločenih dogodkih na Ferskih otokih ujeli in pobili 706 kitov in delfinov. Med njimi so bili atlantski pisani delfini, velike pliskavke in mrke pliskavke.

Pri Sea Shepherd opozarjajo, da je to visoka številka, saj so v celotnem lanskem letu lovci pobili okoli 1.000 kitov in delfinov. Obseg lova se sicer iz leta v leto spreminja. Po podatkih organizacije World Animal Protection, so leta 2017 na Ferskih otokih ujeli in pobili več kot 1.200 mrkih pliskavk, medtem ko so septembra 2021 v enem samem lovu pobili skoraj 1.430 atlantskih pisanih delfinov. V zadnjih 20 letih so po njihovih izračunih na Ferskih otokih pobili več kot 20.000 delfinov in manjših kitov.

Prav tako so pri Sea Shepherd kritični do tokratnega lova, ki so ga spremljali. Kot pravijo, je lovcem zmanjkalo posebnih bodal, s katerimi delfinom in kitom presekaj hrbtenjačo. Uporaba teh bodal je pri lovu obvezna. Kot navajajo pri Sea Shepherd, so več živali ubili z noži in jih pustili, da so dolgo časa trpele in nato izkrvavele do smrti. Organizacija dodaja, da so lovci zaradi pomanjkanja opreme in udeležencev lova delfine tudi povozili s čolni, zmečkali ob skalah ali pa poškodovali z ladijskimi propelerji.

Ob tem so dva člana ekipe Sea Shepherd, ki je spremljala in dokumentirala lov, aretirali, sedaj pa jima grozi deportacija. Lovci naj bi ju policiji prijavili zaradi domnevnega vpletanja v lov, kar pa organizacija zavrača.

Grindadrap sicer izvira že iz 9. stoletja, ko je bilo meso mrkih pliskavk pomemben vir hrane za prebivalce Ferskih otokov. A kot trdijo na spletni strani ferske vlade, ne gre za letno tradicijo ali obred, ampak za preskrbo s hrano. Ob tem lokalne oblasti trdijo, da je lov povsem reguliran s pravili in zakoni, da zakonodaja določa hiter zakol kitov, ki poteka pod nadzorom lokalnih uradnikov, in da mrke pliskavke niso ogrožena vrsta.

Trditve o lovu za hrano na precej majavih nogah

Vendar jim s polno mero kritik odgovarjajo tudi različne nevladne organizacije. Ob enem od preteklih lovov je organizacija Sea Shepherd poudarila, da so med pobitimi morskimi sesalci vedno tudi mladiči in noseče samice, ki jih ne morejo uporabiti v prehrambne namene in jih tako po zakolu zavržejo. Prav tako jih oblasti ne štejejo v uradno statistiko pobitih kitov.

Prav tako naravovarstveniki ugovarjajo trditvam ferske vlade, da gre za običajen lov, katerega namen je pridobivanje hrane za domače prebivalstvo. Kot so navedli pri Sea Shepherd, en lov po previdnih ocenah prinesel okoli 110.000 kilogramov mesa in kitovega loja. Na Ferskih otokih živi približno 55.000 ljudi, letna poraba pa je po ocenah ferske vlade okoli 1 kilogram na prebivalca. "To pomeni, da je pri enem samem lovu pridobljenega veliko več kitovega mesa in loja, kot bi bilo mogoče upravičiti z običajno porabo," so navedli na spletni strani.

Prav tako je meso in loj kitov pogosto kontaminirano s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali, zaradi česar so na Ferskih otokih izdali smernice o še varni količini zaužitega mesa.