Ideje o štiridnevnem delovniku so že nekaj časa prisotne. Slovenska zakonodaja za zdaj določa, da se za polni delovni čas šteje najmanj 36 ur. Na ESS (Ekonomsko-socialni svet) je bila oblikovana delovna skupina, v kateri obravnavajo tudi predlog, da se spodnja meja, ki velja kot polni delovni čas, zniža na 30 ur na teden. Pogajanja bodo trajala do sredine prihodnjega leta, direktorica direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Katja Rihar Bajuk pa ne vidi večjih ovir, da predlog ne bi bil sprejet.
Osemurni delovnik od ponedeljka do petka je sistem, ki je star že skoraj 200 let. V zadnjih letih so vse glasnejše ideje, da dolžina delovnika potrebuje prenovo. Predvsem se govori o štiridnevnem delovniku oziroma 32 urah tedensko.
Zakon o delovnih razmerjih pri nas določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur. Spodnja meja velja v primeru ureditve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali podjetja.
Določitev krajšega polnega delovnega časa, ki ne bi dosegel minimuma za polni delovni čas iz ZDR-1 (36 ur tedensko), bi pa vseeno določal polni obseg pravic tako iz delovnega razmerja kot iz socialnih zavarovanj, brez spremembe zakonske ureditve ni izvedljiva. Trenutni zakonski okvir namreč tudi ob morebitni sklenitvi pogodbe za 32 ur na teden ne prinaša polnih pravic iz ZDR-1 kot tudi ne iz obveznih zavarovanj v polnem obsegu.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menijo, da je treba vprašanje o krajšem delovniku, ki bi veljal kot polni, odpreti dialog s socialnimi partnerji.
Dodajajo, da je treba o tovrstnih temeljnih sistemskih spremembah na področju delovnih razmerij doseči širši družbeni konsenz. “Na ESS (Ekonomsko-socialni svet) je oblikovana delovna skupina za obravnavo predloga novele ZDR-1, v okviru katere bo potekala tudi razprava o predlogu, da se spodnja meja delovnega časa, ki velja kot polni delovni čas, s 36 ur zniža na 30 ur na teden,” so za N1 pojasnili na ministrstvu.
Ustanovljena posebna pogajalska skupina, vpeljali bi tudi pravico do odklopa
Direktorica direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Katja Rihar Bajuk je na dogodku Beep Instituta, na katerem so razpravljali o štiridnevnem delovnem tednu, dejala, da je bila septembra ustanovljena pogajalska skupina za spremembo zakona o delovnih razmerjih.
Začetek pogajanj o konkretnih vsebinah v zvezi s tem je načrtovan za prihodnji mesec, trajala pa bi do sredine prihodnjega leta. Ob tem je Rihar Bajuk dodala, da se zaposleni vse bolj zavedajo kakovosti dela, odzivi, ki jih dobivajo na ministrstvu, pa gredo v smer, da so to v časih, ko je težko dobiti kvalificirane zaposlene in jih zadržati, tisti vzvodi, s pomočjo katerih je mogoče dobiti kakovostne kadre.
V zakon bi po njenih besedah pripeljali tudi pravico do odklopa, saj je epidemija povečala občutek stalne dostopnosti zaposlenih. Kot je poudarila Rihar Bajuk, bi štiridnevni delovnik lahko omogočila 30-urna spodnja meja opravljenih delovnih ur na teden, večjih ovir, da predlog ne bi bil sprejet, pa ne vidi.
Človek danes hitreje naredi stvari kot leta 1950
Psihologinja Maja Fesel Kamenik z Beep Instituta meni, da človek danes v desetih urah naredi to, kar je leta 1950 naredil v 40 urah. To pomeni, da smo ljudje produktivnejši, zaradi česar si “mogoče lahko privoščimo, da manj delamo”. “Delo od nas zahteva več kot včasih, bolj smo obremenjeni, procesiramo večje število podatkov in informacij, s tega vidika postaja vedno bolj pomemben psihološki odklop,” je opozorila. Pričakovanja, da bomo produktivnost povečevali v neskončnost na račun večje obremenitve svojega telesa, so nerealna, je dodala.
Ideje o štiridnevnem delovniku niso novost, podjetja so se s tem ukvarjala že leta 1970, ko so želeli 40-urni delovnik razporediti na štiri dni. Raziskave so pokazale, da so moški zaobjeli idejo o prostem dnevu, ženske pa so na drugi strani dan izkoristile za gospodinjska opravila in skrb za otroke, je še izpostavila Fesel Kamenik.
“Zavedamo se, da krajši delovnik trenutno ni primeren za vsako podjetje”
Kot primer dobre prakse, ki ta sistem že uspešno izvaja, so na dogodku izpostavili podjetje Manpower Slovenija. Lani so od oktobra do decembra sprva vzpostavili pilotni projekt, potem pa z začetkom tega leta rešitev zaradi pozitivne izkušnje uvedli dolgoročno, čeprav zakonodaja trenutno ne omogoča uvedbe 32-urnega delovnika.
“Naša osnovna ideja je bila, da lahko štiridnevni delovnik prinese enake rezultate, da smo lahko enako produktivni,” je povedala Ksenja Osolnik iz podjetja. Med razlogi za uvedbo so bili med drugim pomanjkanje ustreznega kadra, zahteva zaposlenih po fleksibilnem delu in delu na daljavo ter zabrisana meja med delom in službo. Njihovi zaposleni še naprej prejemajo polno plačo, ohranili so tudi enak dopust, kot so ga imeli prej.
Prehodno obdobje uvedbe krajšega delovnika še vedno traja, je dodala Osolnik, pri čemer morajo sproti optimizirati delovne procese in uvesti nove programe, ki jim omogočajo, da so učinkovitejši. Med glavnimi izzivi glede implementacije je omenila veljavno zakonodajo, krajši delovnik od zaposlenih terja tudi boljšo sposobnost upravljanja časa in podporo vodij, da jim dajo takojšnje odzive na prošnjo za pomoč.
Opozorila je tudi na večjo intenzivnost delovnega tedna, manj je sestankov in druženja. Ob tem morajo zaposleni še vedno kdaj kakšno stvar postoriti tudi na prosti petek, a je to čedalje bolj redko. “Zavedamo se, da krajši delovnik trenutno ni primeren za vsako podjetje. Tam, kje je nižja dodana vrednost, kjer so procesi bolj soodvisni, je težje, če želimo doseči enake rezultate,” je še izpostavila.
Med slovenskimi pionirji krajšega delovnika je sicer podjetje Donar, ki se ukvarja z izdelovanjem sedežnega pohištva. Šesturni delovnik so uvedli pred štirimi leti, za zaposlene v proizvodnji in pisarni, ob tem pa plače zaposlenim niso spremenili.
“Zaposleni so tako prej z družinami ter imajo več časa za družinske in prostočasne dejavnosti, kar pripomore k boljši psihofizični kondiciji. Prav tako v 40 letih delovne dobe ob šesturnem delovniku dejansko ‘oddelamo’ 30 let, kar pomeni, da bodo lahko ljudje še nekaj časa prostovoljno aktivni in predvsem bolj zdravi in bodo s tem manj obremenjevali zdravstveno blagajno,” nam je lani dejal prokurist podjetja Matjaž Feguš.
Ob Donarju so se za krajši delovnik v nekaterih oddelkih odločili tudi v Plastiki Skaza in v diskotnem trgovcu Hofer.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje