Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec bo danes skupaj s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Tomislavom Ćorićem obiskal terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk. Pogovor bo tekel okrog možnosti za dobavo plina prek Krka v Slovenijo. Glavni omejitvi naj bi bili velika zasedenost terminala na Krku in omejene kapacitete plinovoda, ki povezuje slovensko in hrvaško omrežje.
Slovenija namerava do konca letošnjega leta precej zmanjšati uvoz zemeljskega plina iz Rusije, ki je trenutno naš največji dobavitelj tega energenta. Od januarja do novembra lani smo ga od tam po podatkih Sursa uvozili 54 odstotkov, še 27 odstotkov pa iz Avstrije – tudi del tega pa je lahko ruski, saj gre za plin, ki ga naša podjetja kupujejo na plinskem vozlišču v Baumgartnu, primarni viri pa so različni.
Vlada v zadnjih tednih na različnih koncih išče možnosti za nadomeščanje teh količin z drugimi viri. Ena od teh je hrvaški terminal utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Krku. Prejšnji teden sta premierja Janez Janša in Andrej Plenković napovedala, da bosta resorna ministra “preverila možnosti za sodelovanje”. Takrat je bilo rečeno, da se bosta Jernej Vrtovec in Tomislav Čorić srečala v Zagrebu, a zdaj bo današnje srečanje potekalo na lokaciji LNG-terminala v Omišalju.
Geoplin pogleduje proti Krku
V našem največjem plinskem trgovcu Geoplinu so nam nedavno pojasnili, da lani niso uvažali plina s Krka, kot pravijo, pa bi se to lahko spremenilo. “Ocenjujemo, da bodo v prihodnje možni nakupi količin iz terminala,” so nam odgovorili.
Da bi se to res zgodilo, pa bi, kot pravijo, potrebovali dve stvari: prva je dogovor z dobaviteljem utekočinjenega zemeljskega plina, druga so kapacitete na terminalu, ki ta plin iz tekočega spremeni nazaj v plinasto stanje. Minister Vrtovec se je pred desetimi dnevi v Katarju dogovarjal za dobave plina. Dejal je, da naj bi bili sogovorniki zainteresirani za sodelovanje. “Po pogovoru s katarskim ministrom za energijo se nam odpira možnost, da lahko v kratkem dobavimo katarski plin,” je dejal. Poudaril pa je, da moramo najprej zagotoviti proste terminalne kapacitete.
Terminal polno zaseden
Tako kot preostali LNG-terminali po Evropi pa je tudi hrvaški trenutno polno zaseden. Čeprav je 95 odstotkov kapacitet prodal hrvaškim kupcem, gre večina tega plina v tujino. Pogodbe s terminalom imajo podjetja INA, MET Croatia Energy Trade, MVM CEenergy Croatia, HEP in PPD, pri čemer imata zadnji dve podjetji tudi v Sloveniji.
Plenković je prejšnji teden dejal, da so kapaciteto LNG-terminala na Krku že povečali z 2,6 milijarde kubičnih metrov plina na 2,9 milijarde, sedanje zmogljivosti pa bi lahko (brez nadgradnje infrastrukture) razširili do največ 3,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto.
Nadgradnjo pa naj bi potreboval tudi plinovod, ki povezuje hrvaško in slovensko omrežje (Lučko–Zabok–Rogatec) in lahko trenutno prenese 0,26 milijarde kubičnih metrov plina letno (približno četrtino naših potreb).
Skupaj v nadgradnjo?
Vzporedno z iskanjem hitrih rešitev, ki bi nam omogočile mirno prihodnjo zimo, pa vlada išče tudi dolgoročnejše rešitve za povečanje raznolikosti virov plina.
Janša je prejšnji teden izrazil tudi interes Slovenije, da bi sodelovala pri gradnji novih plinovodnih kapacitet na LNG-terminalu. “Tu bodo na voljo znatna evropska sredstva, ker je to ena od prioritet za celotno Evropo, tako da financiranje ne bo problem, do sredstev pa bo hitreje prišel tisti, ki bo hiter, in to je tudi eden od razlogov, da sva se s hrvaškim kolegom sestala že nekaj dni po evropskem vrhu,” je dejal predsednik vlade Janša. A podrobnosti pogovorov za zdaj niso znane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje