BBC o Ljubljani kot o novih Atenah srednje Evrope

Gospodarstvo 03. Apr. 202213:16 > 13:28
Delite:
Ljubljana, mesto
Foto: PROFIMEDIA

V svetovnih medijih je v zadnjih letih zaslediti vse več objav, kjer opevajo lepote Slovenije in njenega glavnega mesta. Pred kratkim so hvalnico Ljubljani zapeli tudi pri britanskem BBC. Pa si lahko zaradi tega v prestolnici obetajo tudi več turistov?

Konec lanskega leta je svetovno znana založba popotniških vodnikov Lonely Planet Slovenijo uvrstil med deset držav, ki jih je vredno obiskati v letu 2022. Temu je nato v tujih medijih sledila serija člankov, CNN je med drugim pisal o “osupljivem” Bledu in “živahni” Ljubljani.

Prejšnji mesec je videoprispevek Ljubljani posvetil tudi britanski BBC in mesto označil kot presunljivo. Kot so navedli, je današnja prestolnica Slovenije po uničujočem potresu leta 1895 dočakala obnovo, pri tem pa je imel pomembno vlogo slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki si je Ljubljano predstavljal kot “nove Atene srednje Evrope”.

Ljubljanske turisične delavce smo povprašali, ali in kako takšne objave v svetovnih medijih vplivajo na turistični obisk. Kot so nam dejali na Turizmu Ljubljana, objave v “tovrstnih kredibilnih svetovnih medijih z visokimi dosegi nedvomno vplivajo na povečan obisk Ljubljane in so pomembne pri promociji destinacije med obiskovalci, nenazadnje pa tudi med tujimi novinarji, ki posledično generirajo nove objave”.

Ob tem omenijo, da je priznana potovalna spletna stran European Best Destinations nedavno Ljubljano razglasila za najboljšo destinacijo Evrope 2022, pri čemer je 92 odstotkov prejetih glasov za Ljubljano prispelo iz drugih držav. “Kar je velik pokazatelj, kako prepoznavna je Ljubljana na globalni ravni. Kako pomemben vpliv ima ta naziv, prikazuje dejstvo, da je Porto ob razglasitvi naziva leta 2017 zabeležil kar 17-odstotno rast turizma, zmagovalci naziva pa so deležni tudi izjemne medijske pokritosti v vrednosti več milijonov evrov,” pravijo.

Po epidemiji je prišla vojna v Ukrajini in dražje gorivo

Epidemija koronavirusa je turistično panogo sicer močno prizadela, v zadnjih tednih pa so turistični delavci nekaj odpovedi zabeležili tudi zaradi vojne v Ukrajini. A v Ljubljani pravijo, da je trenutno stanje dobro, zasedenost mestnih hotelov pa narašča že od sredine februarja. Po njihovih podatkih so bile v prvih 24 dneh meseca marca namestitve 42-odstotno zasedene (24 hotelov in trije hostli). Domači gostje sicer ustvarijo 12 odstotkov nočitev, tuji 88 odstotkov.

Ljubljanica
Foto : Profimedia

“Glede pričakovanj pa je še prezgodaj govoriti. Če ne bi bilo novih okoliščin, povezanih z vojno, bi bili glede okrevanja turizma v Ljubljani po umirjanju epidemije zelo optimistični, tako pa spremljamo stanje in se sproti prilagajamo. Okoliščine so spremenjene tudi zaradi občutnega draženja goriv, tako spremljamo tudi spremembe vzorcev načrtovanj gostov, ki bi sicer prihajali z lastnim vozilom,” so še dodali na Turizmu Ljubljana.

Zaradi koronavirusa manj azijskih gostov

Zaradi pandemije se je v Ljubljani močno zmanjšal tudi delež gostov iz azijskih držav. Zaradi ponovnega porasta okužb pa v številnih državah v tej regiji še vedno veljajo stroge omejitve, ponekod na Kitajskem so oblasti za več delov celo znova uvedle strogo zaprtje. Kot pojasnjujejo na Turizmu Ljubljana, so gostje iz Azije v času pred epidemijo v Ljubljani ustvarili med 12 in 14 odstotkov vseh nočitev, januarja letos pa je ta odstotek po podatkih statističnega urada znašal le tri odstotke.

Povprečna dolžina bivanja gostov se je v Ljubljani v zadnjih letih povečala iz 1,9 dni na 2,1. V januarju 2022 je povprečna doba bivanja v Ljubljani znašala 2,4 dni.

Kot pravijo na Turizmu Ljubljana, je bila Ljubljana v preteklosti zaznana predvsem kot destinacija za poslovne obiske, trendi pa kažejo, da destinacija uspešno povečuje svoj delež v prostočasnem turizmu. Kot pravijo, so to dosegli predvsem s promocijo Ljubljane kot inovativne, živahne, barvite in trajnostne destinacije za vse leto.

Izziv za panogo: pomanjkanje kadra

Na vprašanje, kateri so glavni izzivi, s katerimi se trenutno soočajo, na Turizmu Ljubljana odgovarjajo, da je “turizem panoga, ki ima moč spremeniti svet na bolje, ob tem pa je treba razmišljati, kako bomo merili uspeh čez deset, petnajst let”. “Ta mora biti usmerjen v doseganje trajnostnih ciljev, med katerimi je tudi večja kakovost življenja lokalnega prebivalstva, daljša doba bivanja in višja potrošnja,” so zapisali.

Kot pravijo, je po epidemiji zlasti pričakovati, da bodo gostje iskali varne, zelene, okolju prijazne in čiste destinacije. “Ljubljana je na tem področju že ena vodilnih na svetu. V času epidemije se je pokazalo, da so trajnostne prakse odpornejše. Na Turizmu Ljubljana smo med epidemijo nadaljevali tesno sodelovanje z deležniki v destinaciji in se skupaj z njimi soočali z novimi izzivi na področju trendov, novih digitalnih znanj in digitalizacije ponudbe, domačega obiska, še zlasti na področju kadrov. Vsekakor čutimo pomanjkanje kadra v vseh turističnih branžah, v gostinstvu, med vodniki, v industriji srečanj, v agencijah, pri organizatorjih dogodkov,” pravijo.

Pa se Ljubljančani zavedajo lepot in priložnosti mesta, v katerem živijo? Na Turizmu Ljubljana pravijo, da se. “Lokalni prebivalci ustvarjajo mesto in so njegovi najboljši ambasadorji, zato njihov pozitiven odnos do turizma ostaja ključnega pomena. Z vsemi projekti Turizma Ljubljana želimo povečati tudi kakovost življenja meščank in meščanov, ki so nam izjemno pomembni,” pravijo.

Kakšne načrte imajo v Ljubljani za naprej?

In kakšni so načrti za prihodnost? Kot pojasnjujejo na Turizmu Ljubljana, strategija razvoja turistične destinacije Ljubljane in ljubljanske regije za prihodnja leta ni osredotočena le na obiskovalce, ampak tudi na lokalne prebivalce. “Osnova je povečati kakovost življenja meščank in meščanov ter hkrati načrtovati turističen razvoj, ki zagotavlja sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev,” dodajajo. Kot pravijo, želijo turistične tokove preusmeriti izven mestnega jedra in s ciljem okoljske razbremenitve prostora. “Ključna torej ostaja skrb za trajnost in z novo strategijo smo se zavezali razvoju trajnostnega modela načrtovanja in implementiranja,” so dodali.

Po njihovih besedah bodo še naprej razvijali in nadgrajevali najpomembnejša turistična produkta, ki sta t. i. city break (kratki mestni oddih) in MICE (poslovni turizem). Ta dva skupno ustvarita 95 odstotkov povpraševanja, preostalih 5 odstotkov pa gastronomija, kultura, dogodki in šport. Si bodo pa v Ljubljani v naslednjih letih prizadevali uveljaviti se kot destinacija za oddih v celem letu, predvidevajo več vsebin v mesecih, ko imajo nižje stopnje zasedenosti.

Gastronomsko področje bodo razvijali kot enega glavnih motivov prihoda obiskovalcev. Poleg tega si bodo prizadevali k vključitvi in turistični valorizaciji obstoječih projektov MOL na področju kulture in revitalizaciji kulturne infrastrukture, pomembno vlogo pa so in bodo posvetili tudi Plečniku in njegovi zapuščini.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar