Na sojenju vodilnim v Novi KBM pričal pravnik

V današnjem nadaljevanju sojenja nekdanjemu predsedniku uprave Nove KBM Matjažu Kovačiču in soobtoženim zaradi domnevno sporne odobritve kreditov za nakup nepremičnin na Hrvaškem so na mariborskem sodišču zaslišali pravnika Sašo Preliča, ki je po naročilu obrambe pripravil strokovno mnenje o pristojnostih uprave banke pri odločanju o kreditih.

Kot je pojasnil profesor in nekdanji dekan mariborske pravne fakultete, 263. člen zakona o gospodarskih družbah domnevne kršitve opredeljuje le v primeru, da bi bilo nedvoumno ugotovljeno, da je Kovačič v konkretnem primeru pri bankini dodelitvi kreditov hrvaškim družbam, ki so imele v lasti zemljišča, ravnal v funkciji člana uprave.

"Za očitek bi bilo treba dokazati, da je tako ravnal pri izvrševanju svoje poslovodne funkcije. Če je deloval izven omenjene funkcije, potem to ni temelj niti za odškodninske, še manj pa za kazenskopravne očitke," je zatrdil Prelič.

V ospredju postopka je namreč vprašanje, ali je Kovačič pri očitanih ravnanjih izpolnjeval korporacijski mandat, s tem ko je sodeloval pri odločanju o podelitvi kreditov v kreditnem odboru banke, ali ne. Glede na takrat veljavno ureditev v statutu banke, po kateri je bila pristojnost za odločanje o kreditih dodeljena kreditnemu odboru, po mnenju pravnega strokovnjaka Kovačičevo delovanje v kreditnem odboru ni moglo pomeniti samostojnega ravnanja, saj je imel v njem enak položaj kot vsi ostali člani odbora.

Glede vloge soobtoženega Igorja Šujice, ki se mu očita, da je kot direktor hčerinske družbe KBM Fineko podpisal domnevno sporne poroštvene pogodbe za kredite, ki jih je banka dala hrvaškim družbam, pa je Prelič menil, da tudi to po korporacijskem pravu ni sporno. Kot je pojasnil, odvisni družbi pravno ni prepovedano, da karkoli izplača svojemu družbeniku, če ima to izplačilo kritje v prostem premoženju, prepovedano pa bi bilo to početi v breme vezanega premoženja odvisne družbe.

V konkretnem primeru po njegovih besedah niti ni šlo za neposredno izplačilo, pač pa zgolj za zavarovanje terjatev banke kot obvladujoče družbe. "To ni prepovedano, prav tako pa z ekonomskega vidika za Fineko ni nastala nikakršna škodljiva posledica, ker je bilo zavarovanje zelo hitro nadomeščeno z vzpostavitvijo hipotek, hkrati pa sploh ni prišlo do unovčenja premoženja," je dejal Prelič.

Medtem ko je obramba poudarjala kompetence strokovne priče, ki je med drugim doktorirala prav iz korporacijskega prava, v času, ko je bil Kovačič na čelu takrat druge največje državne banke pa je strokovno sodelovala tudi pri njeni privatizaciji, pa sta tožilca skušala njeno strokovno mnenje izpodbijati z vprašanji o konkretnih ravnanjih članov poslovodstva.

Nadaljevanje sojenja konec meseca

Prelič med drugim ni znal odgovoriti, ali je pri izdelavi mnenja pregledal dokumentacijo, ki je bila v preiskavi zasežena Kovačiču, saj da ne ve, kaj mu je bilo zaseženo. Prav tako ni znal pojasniti, kdo so bili člani kreditnega odbora in ali so bili morda v delovnem razmerju v podrejenem položaju s predsednikom uprave. Tožilko Mojco Petan Žura je zanimalo tudi, ali pozna primer, ko bi bil Kovačič pri odločanju kreditnega odbora preglasovan.

Takšnim vprašanjem je obramba ostro ugovarjala, saj da so bili vsi člani kreditnega odbora že zaslišani ter da so vsi po vrsti zagotavljali, da so bili pri svojem delu neodvisni, prav tako pa, da od uprave niso prejemali nobenih navodil. Tožilstvu je očitala, da skuša diskreditirati uglednega pravnega strokovnjaka.

Sojenje se bo nadaljevalo 28. maja, ko bodo zaslišali še nekdanjega tajnika banke Miho Šlambergerja, ki se je danes zaradi zasedenosti opravičil, še en narok pa je predviden konec junija.