Skupina Stolt-Nielsen, vodilni globalni ponudnik logističnih storitev, ki letno ustvari 2,7 milijarde evrov prihodkov, odpira pisarno v Ljubljani, s čimer v slovensko prestolnico prinaša 60 delovnih mest. Ljubljano so izbrali med 35 možnimi lokacijami. "Med našimi kriteriji so bili politična klima, dostopnost usposobljene delovne sile, zahtevnost postopkov za odpiranje pisarne, stroškovna učinkovitost," razlaga direktor hčerinske družbe Stolt Tank Containers za Evropo Laurent Grandjean in dodaja, da je na koncu odločala velikost mesta. "Želimo, da ima naš projekt pomen tudi za lokalno skupnost ter iskalce zaposlitve."
Norveška skupina Stolt Nielsen je vodilni globalni ponudnik logističnih storitev za prevoz ter shranjevanje tekočin. Letno ustvari 2,7 milijarde evrov prihodkov. Njena hčerinska družba Stolt Tank Containers zdaj v Ljubljani odpira podporno pisarno za svoje logistične centre v regiji Evrope, Bližnjega Vzhoda in Afrike (EMEA). Zaposlila bo 60 ljudi.
Stolt Tank Containers nudi podporne logistične storitve in je zadnja leta postala pomemben segment poslovanja skupine. Med naročniki podjetja sta dva največja proizvajalca kemikalij, Exxon in BASF, pa tudi proizvajalci pijač, denimo vin in sokov, ter jedilnih olj. Stolt Tank Containers ima največjo floto tankerjev za prevoz tekočin na svetu.
Z regijskim direktorjem Laurentom Grandjeanom smo se pogovarjali o tem, zakaj Ljubljana in kakšne kadre bodo tu zaposlili, pa tudi o tem, ali že občutijo prve znake prebujanja evropske energetsko intenzivne industrije, ki je pozimi zaradi visokih stroškov energentov masovno ustavljala proizvodnjo, zdaj pa naj bi jo po poročanju tujih medijev znova zaganjala.
Profimedia
Zakaj ste se odločili za odprtje nove pisarne v Ljubljani?
Naše podjetje hitro raste, ugotovili pa smo, da za to potrebujemo dodatne kadre. Najprej smo izvedli reorganizacijo, nato pa začeli iskati lokacijo v Evropi, kjer bi lahko odprli podporno pisarno za regijo EMEA. V tej skupina trenutno ustvari dobro tretjino prihodkov, kar bo letos blizu 900 milijonov evrov.
Naša organizacija se torej spreminja, podporna pisarna v Sloveniji pa bo njen pomemben del.
Pri iskanju nove lokacije nam je pomagala družba Deloitte, s katero naša skupina dela dolgo časa.
Do njih smo prišli s preprostim vprašanjem: kje v Evropi nam lahko najdejo lokacijo, ki bo ustrezala naravi našega projekta in nekaterim dodatnim kriterijem. Med temi so bili politična klima, razpoložljivost usposobljene delovne sile, zahtevnost postopkov za odpiranje pisarne, pa tudi stroškovna učinkovitost.
Najprej smo imeli 35 možnih lokacij, nato pa nabor zožali na 15 lokacij, nato na pet in tri. Dejavnik, ki je na koncu tehtnico prevesil v prid Ljubljane, je bil velikost mesta. V sklepni fazi smo imeli na mizi še dve lokaciji v velikih mestih. Pisarno smo želeli postaviti v mestu, kjer bo projekt imel pomen tudi za lokalno skupnost in za iskalce zaposlitve. Ker bomo zaposlili nekaj deset, ne nekaj sto ljudi, je Ljubljana zmagala in danes smo tukaj.
Zaposliti nameravate 60 ljudi. Kakšne profile boste iskali?
Zelo pomemben dejavnik je bil znanje jezikov. Iskali smo kraj, kjer angleški jezik, morda pa še kakšen drug, ni problem. Gledali smo tudi aspekt delovne etike. Deloittove študije so pokazale, da to najdemo v Ljubljani.
Pa iščete predvsem ljudi z znanjem iz logistike?
Ne, saj organiziramo interna izobraževanja s tega področja. Bolj se osredotočamo na kompetence, kot so organiziranost, volja do dela in do udejstvovanja v mednarodnem okolju.
Poznavanje pravil mednarodne trgovine je prednost, a imamo res robusten program usposabljanj s področja logistike. Torej iščemo nekoga z voljo, mi poskrbimo za ostalo.
Je vaš prihod lahko priložnost za našo logistično panogo, morda za najbližja pristanišča v Kopru, Reki, Trstu?
Trenutno nimamo veliko povezav s slovenskimi naročniki. Z vzpostavitvijo nove pisarne pa postavljamo Ljubljano in Slovenijo na naš zemljevid, s tem pa tudi na zemljevid naših partnerjev. Lahko vam povem, da nekateri niso vedeli, kje je Ljubljana. A zdaj vedo, saj širimo glas o našem projektu v skupini in se ga veselimo.
Slovenija je na repu držav Evropske unije (EU) po deležu neto tujih neposrednih investicij v BDP. Razlogi za to so pogosta tema politične debate, ki se ponavadi osredotoči na strošek dela in visoko obdavčitev plač. Kako pomemben je bil ta dejavnik za vas?
To je bil eden od dejavnikov, ki smo jih presojali, ni pa bil odločilen. Tega nismo videli kot problem.
Če bi gledali samo strošek dela, bi lahko pisarno odprli v jugovzhodni Aziji, kjer je delovna sila zelo poceni. A s tem ne bi izpolnili drugih, prej omenjenih kriterijev.
Mislim, da Ljubljana ponuja dobro kombinacijo stroškovne učinkovitosti, odprtosti za posel ter razpoložljivosti usposobljene delovne sile.
Trenutno iščete primerne poslovne prostore za najem. Cene nepremičnin v Ljubljani so v zadnjih letih močno zvišale. Kako je s stroški najemnin in kako pomemben element je to?
Res je. A to se je zgodilo povsod. To je popolnoma eksogen dejavnik, na katerega nimamo vpliva. Zato vedno dobro pogledamo obstoječe stanje, ne vemo pa, kaj se bo s cenami dogajalo v prihodnje.
V Ljubljani smo našli nekaj nepremičnin, ki so za nas sprejemljive. Še vedno je cenejša kot Rotterdam ali London, mislim, da je cenovni rang podoben kot v Le Havru v Normandiji, kjer imamo prav tako veliko pisarno.
Pravkar ste šli skozi proces primerjave poslovnih okolij in investicijskih priložnosti. Imate morda kakšen predlog, kaj bi v Sloveniji lahko izboljšali?
Naša izkušnja je odlična. S pomočjo Deloitta smo precej lahko dostopali do vseh potrebnih naslovov. Če imaš lokalnega partnerja, to lahko olajša in pospeši proces vstopa na nov trg.
N1/Denis Sadiković
Fernanda Neves de Jesus (na fotografiji poleg nje Laurent Grandjean, vodja evropske veje Stolt Tank Containers) bo vsaj dve leti vodila ljubljansko podjetje. Ta teden je skupaj z Grandjeanom prvič prišla v Ljubljano s ciljem, da najdeta primerne poslovne prostore. Trenutno je edina članica ekipe, prav kmalu pa načrtujejo prve zaposlitve. “Kadrovska agencija Adecco pripravlja nabor potencialnih kandidatov za zaposlitev. Predvidoma v nekaj tednih bomo ponovno prišli in opravili prve razgovore.” Kot pravi Neves de Jesus, bo njena naloga v ljubljansko podjetje vnesti kulturo skupine Stolt-Nielsen. “Zadnje desetletje sem delala v brazilski enoti. Gre za družinsko podjetje, vzdušje je zelo prijateljsko, cilj je, da se vsak zaposleni počuti kot del družine.”
“Upamo, da bo prišlo do odboja, ki pa ga še ne vidimo”
V poročilu o lanskih rezultatih je vaše podjetje ugotavljalo, da se zmanjšujejo količine izvoza iz Evrope, kar ste pripisali zmanjšanju energetsko intenzivne proizvodnje zaradi visokih stroškov energentov. Zadnje tedne zahodni mediji poročajo, da se ti obrati po padcu cen elektrike in plina zdaj vendarle spet zaganjajo. Ali vi to že občutite?
Gre za počasen proces. Stanje ni tako slabo, kot je morda izgledalo jeseni lani, ko so bila velika podjetja resno zaskrbljena, kako bodo premostila zimo. A to nam je uspelo, energetski krč popušča, še vedno pa je celotno evropsko gospodarstvo upočasnjeno. Upamo, da bo prišlo do odboja, ki pa ga še ne vidimo.
Je to eden od razlogov, zakaj krepite poslovanje v regijah Afrike in Bližnjega Vzhoda?
Ne, v obeh regijah smo prisotni več kot 20 let. Dejstvo je, da energetska kriza različno vpliva na različne regije sveta, Evropa je med močno prizadetimi. A naša odločitev o širitvi v tej regiji je del dolgoročne strategije. Trenutno dogajanje je epizoda, ki jo moramo prestati, ne bo pa to vplivalo na naše dolgoročne načrte. Še vedno vlagamo tudi v Evropi, čeprav gre skozi težke čase.
Vprašala sem zaradi dveh nasprotujočih si vizij razvoja evropskega gospodarstva, o katerih poslušam zadnje leto. Ena gre v smeri, da bosta energetska kriza in višanje stroškov energentov vodila v deindustrializacijo Evrope, druga pa, da bodo geopolitična tveganja povzročila tako imenovani nearshoring, vračanje dobavnih verig bližje velikim proizvajalcem, kar bi okrepilo evropsko industrijo. Kaj menite vi?
V sektorju kemikalij, v katerem delujemo mi, vračanje dobavnih verig v Evropo praktično ni mogoče, saj gre za močno energetsko intenzivne procese.
Velike rafinerije ne moreš enostavno prestaviti iz Savdske Arabije ali Kitajske nazaj v Evropo. To bi bilo nemogoče zaradi različnih razlogov, denimo pomanjkanja prostora in strožje okoljske zakonodaje. Nekatere dejavnosti se lahko vrnejo, a ne vse. Verjamemo pa, da bo Evropa ohranila robustno industrijo in izvozne količine.
Pandemija koronavirusa je povzročila krizo v globalnih dobavnih verigah, tudi zaradi ozkih grl v mednarodnih prevozih. Lani smo nato brali, da so se zamude in stroški kontejnerskih prevozov nižali. Smo tu že blizu stanju pred pandemijo?
Ozka grla se sproščajo, mislim, da se stanje normalizira. A cene prevozov so višje kot pred pandemijo in nisem prepričan, da bodo še kdaj šle na tiste nivoje.
Mislim pa, da je bila v resnici za naše naročnike največja težava negotovost in nezanesljivost prevozov. Tu pa se je stanje izboljšalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje