Nacionalizacije, seznam za redukcije, kritike trgovcev: kako razumeti ministra?

Gospodarstvo 03. Okt 202218:43 > 04. Okt 2022 11:12
Bojan Kumer
Foto: Borut Živulović /BOBO

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je izjavo v sobotnem intervjuju za Dnevnik, da bi vlada lahko prepovedala obratovanje žičničarjem, že omilil, v torek bo na to temo sestankoval z upravljavci smučišč, ki jih je izjava razburila. V razpravi o podržavljenju Geoplina je namignil, da bi lahko vlada povečevala delež v Petrolu. Ali je to ideja ali načrt, nam danes na ministrstvu niso pojasnili, vrednost delnice naftnega trgovca pa je zdrsnila za 4,3 odstotka. Kumer je okrcal tudi trgovce, ki da ne prevzamejo dela bremena energetske krize, pri čemer pa ni omenil, da mesec dni po začetku veljavnosti regulacije pravila te igre za trgovce še niso znana.

Izjave Bojana Kumra v intervjuju za Dnevnik odstirajo njegov pogled na trenutno precej pestro dogajanje v energetiki, ki ga krojijo visoke nabavne cene električne energije in plina, ter priprave na z vidika energetske oskrbe zelo nepredvidljivo zimo.

Nekatere izjave pa se nanašajo na precej grobe državne posege v gospodarstvo, od tega, komu bodo odklapljali elektriko, če bo te premalo, do načrtov države s Petrolom in Geoplinom (za katerega je že jasno, da bo dokapitaliziran) ter pričakovanj države do trgovcev, ki nosijo breme regulacije cen elektrike in plina. Postavljamo jih v širši kontekst.

Nesporazum z žičničarji

Kumer: “Pozimi so recimo velik porabnik energije smučišča in povsem mogoče je, da bi vlada prepovedala obratovanje žičničarjem. Tako ne bi smučali tistih nekaj koncev tedna, bi pa zato lahko vzdrževali vse ključne dejavnosti v državi, med katere sodi tudi ogrevanje ljudi.”

Najprej opozorimo, da se je izjava infrastrukturnega ministra nanašala na ukrepe v primeru, da bi se pokazala potreba po redukcijah električne energije – torej črnega scenarija, ki pa je letos pozimi po mnenju energetikov zaradi izrednih razmer bolj verjeten kot sicer. Minister je v razpravi o tem, katere industrijske odjemalce bi v tem primeru izklapljali, izpostavil žičničarje, kar je med njimi sprožilo ogorčenje. Za ta podjetja je tveganje zaprtja pomembna informacija, prav tako za njihove zaposlene, dobavitelje, banke, ki jim dajejo posojila in tako dalje. Eden od upravljavcev smučišč je za Finance povedal, da so pred kratkim sestankovali z državno sekretarko Alenko Bratušek, ki jim ni omenjala tega, da so na kakšnem (prednostnem) seznamu.

Minister Kumer je nato v nedeljo za 24 ur na Pop TV pojasnil, da bi žičničarji na vrsto za odklop prišli zelo pozno: če elektrike ne bi bilo dovolj ter če varčevanje in odklapljanje večjih industrijskih porabnikov ne bi zadostovalo. Žičničarji imajo v torek sestanek na ministrstvu, kjer naj bi predstavili, koliko elektrike porabijo, kot je slišati iz njihovih vrst, pa so jih dodatna pojasnila ministra pomirila.

Pojasnimo, da ima Slovenija tako za elektriko kot tudi plin veljavna akta o izrednem načrtu za primer omejevanja ali prekinitev dobav. Načrta ne opredeljujeta posameznih panog, določata pa kriterije, po katerih bi razvrščali podjetja in določali, komu bi zmanjšali dobave energentov, če bi bilo to potrebno. Kot je pojasnil Kumer, bi v primeru elektrike med prvimi na vrsto prišle jeklarne in steklarne (torej veliki porabniki).

Premier Robert Golob pa je na delovnem obisku v Mariboru v ponedeljek popoldne dejal, da zaprtje smučišč sploh ni v igri: “Nobenega lockdowna smučišč ne bo. (…) Če bo prišlo do motenj v oskrbi, to ne bo ob koncih tedna. To se lahko zgodi samo med delovniki, ko industrija dela.”

elektrika
PROFIMEDIA

Načrti s Petrolom?

Kumer: “V Geoplinu bi si želeli večji vpliv. Nič ne bi bilo narobe, če bi bil tudi Petrol v večjem deležu v državni lasti.”

Po tem, ko je premier Golob prejšnji teden napovedal možnost “nacionalizacije” katerega energetskih podjetij – kasneje smo poročali, da gre za Geoplin –, je Kumer v intervjuju namignil, da bi lahko država povečevala tudi svoj delež v Petrolu.

Kumra smo prosili za pojasnila, ali je bil to splošen razmislek ali so zadaj konkretni načrti s Petrolom. Da bi kdo od delničarjev delež prodajal, namreč javno ni znano, družba prav tako v polletnem poročilu ne izkazuje potrebe za dokapitalizacijo (tu se razlikuje od primera Geoplina, ki bo zaradi prihodnjih potreb z naslova kritnih nakupov verjetno potreboval dokapitalizacijo) ter poroča o relativno nizki zadolženosti.

“Glede družbe Petrol je minister komentiral trenutno stanje glede na pretekle odločitve in poudaril, da bi bilo iz vidika lažjega obvladovanja energetske krize v sedanjih razmerah zagotovo lažje, če bi država imela v strateških energetskih družbah večji vpliv. Izjavo je potrebno razumeti kot aktualen splošen komentar. Minister ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb,” so nam pojasnili na ministrstvu. Na vprašanje, ali je minister po objavi intervjuja dobil kakšno vprašanje uprave ali delničarjev Petrola, so nam na ministrstvu pojasnili, da “na to temo ni opravil nobenega sestanka”.

Take izjave o načrtih z družbo, ki kotira na borzi, pa imajo lahko posledice. V ponedeljek je vrednost delnice Petrola, ki sicer pada vse od začetka marčevske regulacije cen goriv, zdrsnila za 4,3 odstotka (na 354 evrov).

Petrol
Denis Sadiković/N1

Je bil Gen-I nacionaliziran?

Kumer: “Ob tem bi spomnil, da je že prejšnja vlada nacionalizirala Gen-I.”

Minister, ki je bil pred prevzemom trenutne funkcije direktor Elektro energije, ta pa je del skupine Gen-I, v razpravi o nacionalizaciji Geoplina oziroma energetskih podjetij to primerja z domnevno nacionalizacijo Gen-I v času prejšnje vlade Janeza Janše. Izjava ministra se verjetno nanaša na neuspel poskus vstopa KD Group v lastniško strukturo Gen-EL, ki je polovični lastnik Gen-I.

Marca 2020, ob nastopu mandata Janševe vlade, so bili lastniki deležev v Gen-EL Gen-I, Gen energija, Elektro Ljubljana (vsak s po 25 odstotki) ter Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) in Gorenjska banka s 16 oziroma 9 odstotki. Gorenjska banka in SOP kot edina zasebna vlagatelja v tej strukturi nista bila klasična zasebna vlagatelja. Po poročanju Financ sta igrala vlogo tako imenovanih delniških parkirišč. Leta 2018 sta vlagatelja vstopila v lastniško strukturo za omejeni čas dveh let in maja 2020 izstopila tako, da sta delež prodala nazaj Gen-I. Gen-I je nato lani želel 25 odstotkov Gen-EL po enakem modelu ponovno prodati za določen čas, tokrat bi bil kupec KD Group. Čeprav so nadzorniki Gen energije konec lanskega leta posel odobrili, vstop KD nikoli ni bil zaključen.

Gen-I
Srdjan Živulovič/BOBO

(Ne)presenetljivi umiki s trga

Kumer: “Pričakoval sem nekaj umikov s trga, jih je pa več, kot sem mislil, da jih bo. (…) Načeloma naj v tem času (trgovci, op. a.) sploh ne bi ustvarjali dobička. Breme krize naj bi nase prevzeli tako, da bi poslovali s pozitivno nulo in obvladovali svoje stroške, racionalizirali poslovanje. Govorim o tem, da bi tudi izgubo prevzeli nase.”

Kumer je precej kritično spregovoril o plinskih trgovcih. Spomnimo, da so trije, Energetika Celje, Komunala Velenje in Domplan, po septembrski uvedbi regulacije maloprodajnih cen plina opustili dejavnost. Minister trgovcem na splošno očita, da ne želijo prevzeti dela bremena reševanja energetske krize. A pri tem ne pove, da to, kolikšen del bi padel nanje, še danes ni jasno, vodstva trgovskih podjetij pa so dolžna ravnati kot skrben gospodar in minimizirati tveganja. 

Trenutno trgovec krije celotno razliko med nabavno in regulirano ceno plina, pri čemer so te razlike lahko od trgovca do trgovca drugačne, saj je odvisno, kdaj je na borzi (ali pri veletrgovcu) zakupil plin. Gospodinjski in mali poslovni odjemalci plačujejo približno trikrat višjo ceno od dolgoletnega povprečja (72 evrov za megavatno uro). Če je trgovec kupil plin po 100 evrov, to pomeni, da pri vsaki megavatni uri plina ustvari 30 evrov izgube. Država se je odpovedala delu DDV (znižanje z 22 na 9,5 odstotka).

Podjetje Plinovodi sicer pripravlja shemo nadomestil, s katerimi naj bi država trgovcu pokrila del izgube. Shema naj bi bila narejena do konca meseca. A trije zgoraj omenjeni trgovci, ki so oskrbovali več kot osem odstotkov trga, so raje opustili dejavnost. Direktorica Domplana Saša Krč je za Dnevnik povedala, da zaradi nejasne ureditve nadomestil. “Glede na napovedani trend razvoja energetske krize in nedefinirane situacije glede povračila škode dobaviteljem poslovodstvo družbe na podlagi finančne analize ocenjuje, da tveganj zaradi regulacije cen ne more prevzemati.”

Tak sistem je nedavno v N1 podkastu pokomentiral ekonomist Marko Jaklič, ki je opozoril, da dejavnost opuščajo manjša podjetja, ki jih taka regulacija lahko v nekaj mesecih pahne v nesolventnost. “Če bi bil jaz direktor takega podjetja, bi že zdavnaj prenehal,” je dejal. Opozoril je, da je bil v taki situaciji pol leta nazaj Petrol, ko mu je Janševa vlada zapovedala prodajo goriva pod nabavno ceno, pa nadomestila škode še danes niso urejena.

Vprašanja brez odgovorov

Po tem, ko sta Domplan in Komunalno podjetje Velenje opustila plinsko oskrbo, Energetika Celje pa je to napovedala, smo 21. septembra na ministrstvo naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:

  1. Kako komentirajo potezo teh trgovcev? 
  2. Kako komentirajo obrazložitev direktorice Domplana, da je razlog tudi “nedefinirana situacija glede povračila škode dobaviteljem” zaradi vladne regulacije?
  3. Ali so trgovcem z elektriko in plinom po potezi Domplana in velenjske komunale dali kakšno zagotovilo več, da bo shema nadomestil urejena?
  4. Ali je odhod manjših trgovcev s trga po oceni ministrstva na dolgi rok problem z vidika oskrbe in konkurenčnosti trga?

Dan po tem je še Energetika Celje uresničila napovedi in opustila plinsko oskrbo. Odgovorov ministrstva do danes nismo dobili.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.