Geodetska uprava zaznava, da se "v Ljubljani na veliko gradi in načrtuje nove stanovanjske projekte", medtem ko se v ostalih večjih slovenskih mestih lahko zgodi, da se bo zaradi ohladitve trga in visokih stroškov gradnje večja gradbena ekspanzija ustavila, še preden se je dobro začela. Kaj to pomeni?
Geodetska uprava (Gurs) v zadnjem poročilu piše, da se “v Ljubljani na veliko gradi in načrtuje nove stanovanjske projekte”, medtem ko se v ostalih večjih slovenskih mestih lahko zgodi, da se bo zaradi ohladitve trga in visokih stroškov gradnje večja gradbena ekspanzija ustavila, še preden se je dobro začela.
“V Mariboru, Celju, Murski Soboti in ostalih regionalnih središčih, kjer je raven cen stanovanj bistveno nižja kot v Ljubljani in na Obali, bodo investitorji naraščajoče lastne cene stanovanj vse težje prevalili na kupce. Zaradi inflacije in vse višjih obrestnih mer se namreč zmanjšuje tudi plačilno sposobno povpraševanje po novogradnjah,” na geodetski upravi pojasnjujejo za N1.
Dodajajo, da gradbene ekspanzije, primerljive z Ljubljano, drugod že sedaj ni zaznati, če se bodo trendi rasti stroškov gradnje in upadanja realnega povpraševanja nadaljevali, pa gradnja za trg enostavno nikjer ne bo več dovolj dobičkonosna. “Kdaj bo do te točke preloma prišlo natančneje, ni mogoče napovedati, ni pa izključeno, da že letos.”
To je selekcija slabih projektov, razlaga Blaž Miklavčič, direktor enega največjih gradbincev pri nas GH Holding: “Projekti na silo se hitro ustavijo, dobri, pri katerih kupci tudi plačajo primerno ceno, gredo naprej. Špekulacije odpadejo in takšno prečiščevanje nepremičninskega trga vsake toliko sploh ni slabo.” Občutne “selekcije” za zdaj še ni, a v glede na razmere v gradbeništvu se bo to po njegovi oceni zagotovo zgodilo.
To potrjuje tudi število izdanih gradbenih dovoljenj. Februarja letos je namreč število izdanih dovoljenj v primerjavi z mescem prej upadlo skoraj za polovico. Število je bilo tudi 23 odstotkov nižje kot istega meseca lani. Upadla je tudi površina stavb, za katero so bila gradbena dovoljenja izdana.
Gradbena ekspanzija se po oceni Miklavčiča umirja predvsem zaradi visokih cen gradnje, čeprav je povpraševanja še vedno več kot ponudbe. To se po njegovi oceni še toliko bolj pozna v mestih, kjer so zemljišča cenejša, torej izven Ljubljane.
Graditi je enako drago povsod. A delež cene je tam, kjer so zemljišča cenejša, večji, zato je večja tudi podražitev.
Da se ponekod v gradbeništvu nakazuje trend upada aktivnosti, potrjuje tudi Julijan Fortunat, dolgoletni predsednik uprave Salonita Anhovo in zdajšnji strateški svetovalec avstrijske skupine Wieterdorfer, ki je lastnica največjega slovenskega proizvajalca cementa: "Državo zdaj držita pokonci dva velika infrastrukturna projekta, ki sta v polnem zamahu. Eden je karavanški predor, drugi je drugi tir. Tretji projekt je še tretja razvojna os, a se še ne ve, kako se bo to odvijalo. To drži pokonci celoten segment gradbeništva. Vseeno pa si upam trditi, da aktivnosti upadajo pri zasebnih investicijah, v kar sodijo tako gradnja zasebnih hiš kot podjetja, ki investirajo v potencialne nove proizvodne kapacitete."
Dodaja, je upad aktivnosti čutiti predvsem v primerjavi z istim obdobjem lani, pri tem pa miri, da nismo blizu scenarija iz leta 2008. "Če si občutljiv, lahko upad že čutiš, vendar ta ne bo enak in tako obsežen kot leta 2008. Vsak, ki je takrat imel nekaj kapitala, se je lotil nepremičninskega posla, kar tokrat ni enako izrazito. Tudi padci zato ne bodo tako izraziti," še ocenjuje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje