Iskanje primernega najemniškega stanovanja je zaradi premajhne ponudbe in velikega števila iskalcev velik izziv. Misija pa postane še težja za lastnike hišnih živali ali družine z (majhnimi) otroki. Takšni iskalci najemnih stanovanj velikokrat naletijo na zavrnitev. Moč je izrazito na strani lastnikov stanovanj, ki lahko izkoriščajo premajhno ponudbo na trgu. To priznavajo tudi agentje.
Če se nepremičninski trg že nekaj časa ohlaja in stanovanja dalj časa ostajajo na nepremičninskih portalih, pa je še vedno veliko povpraševanje po najemu. Neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo je še vedno veliko, opažajo nepremičninski agentje.
V pregledu ponudbe na največjem spletnem portalu za nepremičnine smo hitro našli oglase, v katerih so najemodajalci v opisu nepremičnine zapisali, da ne želijo domačih živali oziroma oseb, ki kadijo. V enem od oglasov je pisalo, da stanovanje ni primerno za študente.
Na še več takšnih primerov smo naleteli, ko smo naključno poklicali nekaj najemodajalcev. Eden od njih je dejal, da lahko pes poškoduje parket in da je vonj živali težje spraviti iz stanovanja. Drugi lastnik je ob klicu za enosobno stanovanje in omembi, da imamo psa, dejal, da ima toliko zanimanja in bo stanovanje raje oddal samski osebi. Preklicali smo deset ponudb, pri katerih lastniki v oglasu niso eksplicitno navedli, kakšnega najemnika iščejo (za eno- in dvosobna stanovanja), štirje sogovorniki pa so vseeno bili pripravljeni oddati stanovanje, čeprav smo jim dejali, da imamo hišnega ljubljenčka.
“V očeh najemodajalcev bodo otroci ali živali njihove nepremičnine uničili in niti ne dajo priložnosti, da posamezne interesente osebno spoznajo,” svoja opažanja ob pogovoru s strankami pojasnjuje Aleš Žiger, nepremičninski posrednik pri Ljubljana nepremičnine.
Pri lastnikih stanovanj Žiger izpostavlja skrbi, kot so: da živali uničujejo pohištvo, da otroci predstavljajo nevarnost pri morebitni odpovedi najemne pogodbe, da matere samohranilke ne bodo sposobne plačevati najemnine …
“Gre za veliko predsodkov, ki si jih ljudje večkrat neupravičeno postavijo na podlagi lastno ustvarjenih in večkrat neutemeljenih mnenjih,” meni.
Stanovanje je težje najeti kot pa kupiti
Roman Prskalo iz MetropolaIN opaža, da je težje najeti primerno stanovanje kot pa ga kupiti. Pravi, da se najemodajalci predvsem izogibajo kadilcev, lastnikov živali in staršev z majhnimi otroki.
“Zdi se mi, da se določeni najemodajalci, predvsem tisti z večletnimi izkušnjami, najemnikov z majhnimi otroki in živalmi, če se le da (žal), na široko izogibajo. To seveda ni prav, vendar zaradi konstantno slabe razpoložljive ponudbe najemniških enot v Sloveniji to že leta lahko prakticirajo,” razlaga Prskalo.
Pri pogovoru pred oddajo stanovanja lastnike po besedah Prskala skrbita oziroma zanimata odgovora na dve vprašanji: ali je najemnik finančno sposoben redno plačevati ter ali bo najemnik v stanovanju in na opremi povzročil škodo.
“Odgovor na zgornji vprašanji je dokaj preprost, za najemodajalca je tako najbolj zanimiv najemnik, ki je finančno dobro situiran in redno zaposlen ter po drugi strani umirjen, skrben in odgovoren. Najbolj zaželeni najemniki so tako pri oddaji garsonjer in enosobnih stanovanj posamezniki z dobro službo, po možnosti nekadilci, brez hišnih ljubljenčkov. Pri oddaji dvosobnega stanovanja je kot najemnik običajno najbolj zaželen par, pri oddaji tri- ali večsobnega stanovanja pa družina – starši, najraje s samo enim otrokom, prav tako nekadilci brez hišnih ljubljenčkov,” dodaja Prskalo.
Nekatere stranke se po besedah Prskala izogibajo študentov, ker bi lahko organizirali zabave in povzročili škodo na pohištvu, imel pa je tudi primere, ko lastniki stanovanj niso želeli skleniti posla s tujci. Včasih je razlog povsem banalen, kot je komuniciranje z najemnikom v tujem jeziku, drugi pa se bojijo, da bo v stanovanju živelo več ljudi, kot je navedeno na pogodbi, skrajne primere iz prakse našteva Prskalo. Tisti najemodajalci, ki živijo v neposredni bližini najemniškega stanovanja, pa po ugotovitvah Prskala vprašajo še kaj več – ali imajo kakšne posebne navade, hobije, kakšno glasbo poslušajo. “Zanima jih, ali bodo lahko z njimi sobivali,” še poudarja Prskalo.
Najemniški trg se pri nas ni razvil
Najemniški nepremičninski trg v prestolnici je v velikem neravnovesju, po mnenju Žigra pa primanjkuje predvsem manjših in dvosobnih stanovanj do 900 evrov mesečne najemnine. Za takšna stanovanja dobijo tudi do 40 klicev v samo dveh urah po objavi oglasa.
Težave in neravnovesje se na najemniškem trgu po besedah Prskala vlečejo še od t. i. Jazbinškovega zakona, ki je precejšnjemu delu najemnikom družbenih stanovanj omogočil odkup po zelo nizkih cenah, ki niso bile tržne.
“Posledica velikega deleža lastniških stanovanj pa je, da je bilo povpraševanje po najemnih stanovanjih majhno, posledično pa se najemniški trg pri nas ni razvil,” dodaja in nadaljuje, da bi lahko razmere do določene mere uredila le država, če bi ji v nekem časovnem obdobju uspelo okrepiti fond javnih najemnih stanovanj. Tako bi se s povečanjem ponudbe najemnih stanovanj zmanjšal pritisk na trgu.
Najemniki so v izrazito podrejenem položaju
Da so najemniki v odnosu do najemodajalcev postavljeni v neenak položaj, ki vodi v kršitve stanovanjske zakonodaje, že dalj časa opozarjajo tudi v Inštitutu za študije stanovanj in prostora, kjer se med drugim ukvarjajo s stanjem na najemniškem trgu. Pred časom so pripravili obsežno poročilo o najemnem trgu, v katerem ugotavljajo, da so najemniki na nereguliranem in neformalnem najemnem trgu izrazito podrejeni, njihova pogajalska moč je omejena, če ne celo nična, za nizek standard stanovanj pa so primorani tolerirati vedno višje najemnine, vdore v zasebnost in omejevanje uporabe stanovanja.
“Ob pomanjkanju primernih stanovanj in velikem povpraševanju imajo lastniki stanovanj veliko moč, da zavračajo potencialne najemnike, da postavljajo lastne zahteve ob najemu stanovanja, da kršijo najemniške pravice in da zvišujejo najemnine,” opozarja Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Nekatere družbene skupine so še v težjem položaju pri iskanju stanovanj, Hawlina pa kot najbolj diskriminirane izpostavlja priseljence, osebe drugih ras, Rome, ljudi z ovirami in težavami v duševnem zdravju, enostarševske družine, mlade družine z otroki in LGBTQ+ osebe.
Opisala je primer, ko sta se dekleti že dogovorili za najem stanovanja, nato pa je najemodajalec, ko je spoznal, da sta par in ne zgolj prijateljici, odpovedal pogodbo. Drugi primer pa je bil povezan s temnopoltim Slovencem, ki se je dogovoril za ogled, nato pa mu najemodajalec, ko ga je videl, stanovanja ni več želel oddati.
Pogosto najemodajalci postavljajo tudi bizarne zahteve in vdirajo v zasebnost najemnikov tudi med najemnim razmerjem, razlagala Hawlina.
“Lastniki pogosto prihajajo v stanovanje, komentirajo urejenost stanovanja, predavajo o tem, kako zračiti, čistiti in kuhati,” našteva primere.
Nacionalni stanovanjski program vlade ignorirajo
Po oceni Maše Hawlina bi lahko obupne razmere rešili zgolj z urejenim sistemom stanovanjske preskrbe, kar pa je povezano z gradnjo javnih neprofitnih najemnih stanovanj, progresivnega nepremičninskega davka za omilitev špekulativnega dogajanja in podporo sodobnim oblikam stanovanjske preskrbe, kot so stanovanjske zadruge ter bivanjske skupnosti za študente in starejše.
“Brez močnega sistema zagotavljanja neprofitnih stanovanj bo namreč na najemnem trgu vedno obstajalo izrazito neenakovredno razmerje moči, ki bo lastnikom pomagalo do vedno večjih zaslužkov najemnike pa potiskalo v vedno večjo bedo,” ocenjuje Hawlina.
Vsi zgoraj našteti predlogi so sicer že v nacionalnem stanovanjskem programu, vendar pa so ga vse dosedanje vlade ignorirale in izvajale le razne populistične ukrepe, je še kritična Hawlina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje