Hrvaška vlada pripravlja davčno reformo, podrobnosti katere še niso povsem znane. Znano pa je, da pogovori potekajo v smeri višjih davkov na počitniške hiše, omenja se tudi poseben davek za lastnike iz tujine.
Potem ko so hrvaška mesta in občine že dalj časa pozivali k dvigu zgornje meje obdavčitve počitniških hiš, bo vlada, kot kaže, zahtevam zdaj vendarle ugodila, piše N1 Zagreb. Na Hrvaškem je namreč napovedana sprememba razpona davka za počitniške hiše. Trenutno lokalne enote oziroma občine določajo davek med 0,66 in 1,99 evra na kvadratni meter uporabne površine, po novem pa se bo razpon gibal med 0,60 in pet evri.
Hrvaški N1 ob tem navaja pričakovanja, da bo večina lokalnih enot davek zvišala do najvišjega zneska, kar bi lahko lastnike počitniških hišic in apartmajev pošteno udarilo po žepu.
In kaj južni sosedje opredeljujejo kot počitniško hišo oziroma kdo naj bi bil obdavčen drugače? Zakon o lokalnih davkih za počitniško hišo šteje vsak objekt, del stavbe ali stanovanje, ki se uporablja le občasno ali sezonsko. Status počitniške hiše je tako predvsem odvisen od tega, ali je ta v uporabi občasno oziroma sezonsko ali pa ima vendarle drug namen.
Hrvaški tportal ob tem poudarja, da kot počitniška hiša tako ni opredeljena nepremičnina, ki se uporablja celo leto, ne glede na to, ali v njej biva lastnik ali jo ta oddaja v stalni najem. Za počitniško hišo prav tako ne velja tista nepremičnina, ki je primerna za bivanje in ni v uporabi.
Zakaj sprememba?
Trenuten razpon davka na uporabno površino, ki ga določajo lokalne enote, je bil postavljen v devetdesetih letih, še navaja N1 Zagreb, ki obenem dodaja, da zdaj vendarle prihaja sprememba.
Davčna reformna, ki jo pripravlja hrvaška vlada, lokalnim enotam na eni strani umika doplačila, v izogib finančnim izgubam pa naj bi jim po drugi strani omogočila, da sami določijo višino dohodnine. Skupaj s tem vlada Andreja Plenkovića možnost večjih prihodkov odpira še z dvigom zgornje meje obdavčitve vikendov in apartmajev, ki bi bila po novem postavljena pri petih evrih.
Hrvaški mediji pišejo, da bi davčne novosti lahko veljale že z začetkom prihodnjega leta, vendar nepremičninski strokovnjaki sprememb tako hitro še ne pričakujejo.
Med tistimi, ki bi davčne novosti na Hrvaškem občutili, pa so tudi Slovenci. Ne nazadnje so podatki hrvaške davčne uprave leta 2020 pokazali, da so slovenski državljani od leta 2013, ko je Hrvaška vstopila v EU, kupili 9.439 nepremičnin. Med temi so večinoma počitniški objekti, stanovanja in apartmaji, Slovencem pa po številu nakupov sledijo Nemci.
Da prihaja sprememba, pravi tudi direktor ljubljanske agencije D5 ING Damjan Damjanovič, ki na Hrvaškem opravi sedemdeset odstotkov prometa. “Trenutno je ta davek približno nekaj takega kot pri nas v Sloveniji. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in se v tem kontekstu razlikuje od občine do občine. Nekateri imajo že zdaj bolj oster pristop in kanček več obdavčujejo tuje lastnike počitniških hišic, načeloma pa ni neke bistvene razlike. Kakšen bo davek po novem, je težko napovedati, saj se ta razlikuje od kraja do kraja, zagotovo pa se bo to povečanje čutilo,” je dejal za N1.
Občuten skok davka na nepremičnine
Kot primer, kako se bodo spremembe, ki se obetajo na Hrvaškem, odražale v praksi, prikaže počitniška hišica, ki ima petdeset kvadratov uporabne površine. Lastnik takšne nepremičnine zdaj plača najmanj 33 in največ 100 evrov davka na leto. Spomnimo, da je višina odvisna od odločitve posamezne občine, ki davek določa med 0,66 in 1,99 evra na kvadrat uporabne površine.
Po novem bi lastnik iste nepremičnine za davek lahko plačeval med 30 in 250 evri, saj naj bi bil nov razpon postavljen med 0,60 in pet evri. N1 Zagreb ob tem poudarja celo, da lahko najvišji dvig davka pričakujemo v večini lokalnih enot.
Za vikend ali stanovanje, ki je veliko trideset kvadratnih metrov, najvišji davek zdaj znaša slabih 60 evrov, medtem ko bi se po novem gibal okoli 150 evrov.
Najvišji davek za lastnike večjih nepremičnin, denimo stanovanja, ki je veliko sedemdeset kvadratnih metrov, trenutno znaša 140 evrov, po novem pa bi ta skočil na 350 evrov.
Posebnost za tuje lastnike
Spremembe pa se ne omenjajo le pri višini davka na počitniške objekte, temveč tudi pri tem, kdo bo obdavčen, pravi Damjan Damjanovič.
Razprava gre namreč v smeri, da bodo tujci obremenjeni bolj kot domačini. “Je pa treba povedati, da ni jasno, kako bi tujce bremenili, saj pravno gledano zadeva ne drži. Najti bodo morali način, kako tujce obdavčiti drugače kot domačine,” je jasen Damjanovič, ob tem ko pove še, da lahko zdaj le ugibamo, saj končne davčne reforme še ne poznamo. “Tukaj je toliko različnih teorij, da se s tem ne obremenjujemo do takrat, ko nekaj konkretnega ne pride v javnost. Po tem pa analiziramo in strankam svetujemo, kaj je najboljše.”
Direktor agencije D5 ING ocenjuje še, da bodo Hrvatje področje obdavčitve nepremičnine spremenili na podoben način, kot jo poskušajo spremeniti v Sloveniji. “Že nekaj časa se pogovarjamo o tem, da bi bilo treba NUSZ spremeniti in to nekako regulirati, ampak nobeden noče ugrizniti v to jabolko, ker ne vedo, kakšen ob odziv ljudi.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje