Menu Item
Slovenija po besedah predsednika vlade vstopa v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Ta bo povezan tudi z evropskim načrtom za zeleni prehod, ki naj bi ga Evropska komisija predstavila v naslednjih dneh, in ki je odgovor EU na kar 369-milijard dolarjev težek akt za zniževanje ameriške inflacije. Ta je ambiciozen načrt pomoči ameriškemu gospodarstvu in zato za Evropo gospodarsko nevaren. Investicije si v Sloveniji lahko obetajo številne panoge, od avtomobilske, lesno predelovalne, do vesoljske. Bo pa trajnost pomembna tudi pri iskanju finančnih virov.
Predsednik vlade Robert Golob je na podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije, da se Slovenija podaja v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Dan za tem smo na N1 razkrili, da rekordno, kar 400-milijonsko naložbo v Sloveniji načrtuje švicarska farmacevtska multinacionalka Sandoz.
Po podpisu pisma o nameri s Sandozom je premier nadaljeval, da je v Sloveniji gospodarstvo v razcvetu, politično okolje stabilno, okolje za tuje investicije pa zato privlačno: “Sporočilo, ki ga danes pošiljamo Evropi in svetu, je toliko bolj pomembno, ker bodo sledile nove podobne zgodbe v prihodnjih mesecih,” je povedal.
Kaj torej čaka slovensko gospodarstvo?
Odgovor ni enoznačen, saj se v številnih industrijah naenkrat dogaja kup hkratnih prilagoditev, tako tehnoloških kot v smeri dekarbonizacije. A investicije v Sloveniji naj bi bile usmerjene predvsem v energetski in industrijski sektor.
Po bruseljskih pisarnah in evropskih prestolnicah so medtem že zaokrožili dokumenti o evropskem načrtu za zeleni prehod. Evropska komisija naj bi ga uradno predstavila v prihodnjih dneh in tedaj bo tudi jasno, za kako ambiciozen in kakšen načrt za prihodnost evropskega gospodarstva gre.
Za zdaj je znano, da naj bi bil dokument usmerjen v vzpostavitev razvojnih in produkcijskih kapacitet za veter, solarne tehnologije, baterije, toplotne črpalke in vodik. In da se na teh področjih pričakuje intenziven investicijski cikel, ki ga bo na eni strani napajal evropski denar, na drugi pa obsežna zasebna vlaganja.
Po poročanju Reutersa naj bi bilo predvideno tudi, da se “zagotovi dovoljenja, regulativno podporo in lažji dostop do javnega in zasebnega financiranja za nekatere strateške zelene tehnologije.”
Evropski načrt za zeleni prehod je odgovor na kar 369-milijardni akt o zniževanju inflacije, ki ga je Washington sprejel konec poletja. Ta akt je obsežen program pomoči ameriškemu gospodarstvu, je ambiciozen in zato nevaren evropskemu gospodarstvu.
Avtomobilska industrija v vrsti za milijone
Medtem se premiki dogajajo tudi v Sloveniji sami. Premier je že namignil, da si lahko poleg lesno predelovalne industrije, v katero bo šlo več kot 80 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za podnebne spremembe, investicije obeta tudi avtomobilska, ki je v zadnjem letu svojo proizvodnjo že povečala in predstavlja okoli 20 odstotkov domačega izvoza.
Dejstvo namreč je, da je avtomobilska industrija velikanskim, verjetno kar največjim izzivom prehoda v elektrifikacijo. Medtem pa precej slovenskih avtomobilistov proizvaja komponente za motorje z notranjim zgorevanjem, ki naj bi jih, če bo to potrjeno, EU ukinila z letom 2035.
Na N1 smo že poročali, da se proizvajalci pogonskih sklopov za električna vozila, ki so se že pred leti povezali v misijo Gremo, zdaj začeli z državo pogovarjati o proračunskem sofinanciranju prehoda. Člani misije Gremo so Hidria, Domel, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, SIJ Acroni, TAB, Talum, TPV in Unior.
Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da odločitev o posebni shemi in virih financiranja sicer še ni sprejeta, a cilj je vzpostaviti partnerstvo države, znanosti in industrije za uspešen prehod avtomobilske industrije, ki osredotočen na tri ključne stebre: razvoj električnih pogonov, lahkih materialov in konstrukcij ter baterij.
Premier Golob pa napoveduje: “Že prihodnji teden bomo predstavili, kako bomo z evropskim denarjem iz različnih virov, ne samo sredstva za odpornost in okrevanje, ampak tudi podnebni sklad in podobno, podprli lesno predelovalno industrijo. Najkasneje naslednji mesec pa bomo že govorili o tem, kako bo država podprla povezovanje avtomobilske industrije.”
Na vprašanje, ali gre pri največjem investicijskem ciklu v zgodovini Slovenije, kot mu je dejal, za zasebne ali državne naložbe, predsednik vlade odgovarja, da gre za boje.
Pomemben bo zeleni prehod. EU ga po začetku vojne v Ukrajini pospešeno vzpodbuja, saj prav v tem vidi rešitve za večjo samooskrbo Evrope.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v intervjuju, ki ga bomo na N1 objavili to nedeljo, o investicijah, ki se še obetajo, povedal: “Zeleni prehod bo – in je že – investicijsko intenziven. V naslednjih mesecih bomo povečali finančna vlaganja v ta segment. Smo tik pred objavo razpisa za 80 milijonov evrov naložb v distribucijsko omrežje. Že pred tem smo se dogovorili z distributerji in jih spodbudili za spremembo njihovega naložbenega načrta, da bodo več vlagali v pametna omrežja ter absorpcijo novih tehnologij. Na kriznih sestankih energetskih podjetij smo se seznanili z investicijskim ciklom v zeleni preboj.”
Dodal je še, da je to samo del zgodbe in da bo investicij tudi v mrežo javno dostopnih polnilnic in v javni potniški promet.
Prihajajo “pomembni projekti skupnega evropskega interesa”
Denar iz načrta za okrevanje in odpornost bo na voljo tudi za slovenska tehnološka podjetja, je v tem tednu povedal finančni minister Klemen Boštjančič: “Ves denar, ki ga dobimo od evropskih skladov ali Evropske komisije, je vezan na digitalizacijo in zeleni prehod.”
Bodo pa slovenska podjetja v bližnji prihodnosti lahko sodelovala tudi v tako imenovanih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa ali Important Projects of Common European Interest (IPCEI). Med te denimo že zdaj spada področje baterij, mikroelektronike in polprevodnikov, ki so bili zadnja leta trn v peti avtomobilske industrije.
Napovedi so, da bo v prihodnje tega še več, kar je še ena priložnost za slovenska podjetja. Konkretno pa je to videti tako, da slovenska podjetja vstopajo v IPCEI in skupaj z drugimi evropskimi podjetji razvijajo tehnološke in druge rešitve.
Ena od priložnosti bi bili lahko tudi polprevodniki; na tem področju so dejavni na primer RLS Merilna tehnika, Dewesoft, Elaphe, Skylabs in Beyond Semiconductor.
Slovenijo pa tukaj večinoma zanimajo nišne rešitve, dizajn in načrtovanje s pilotnimi produkcijskimi kapacitetami. Obsežna proizvodnja čipov namreč zahteva veliko finančno vlaganje, zato se ugiba, da se bodo za to zagrele predvsem velike države članice. Neznanka so za zdaj tudi baterije.
Priložnosti vesoljske industrije
Investicije pa si, kot kaže, lahko obetajo tudi podjetja, ki delajo v vesoljski industriji, kjer je Slovenija odvisna tudi od vplačil v Evropsko vesoljsko agencija (ESA).
Slovenija je letni prispevek v programe te vesoljske agencije lani in letos povečala s treh milijonov evrov na 5,8 milijona evrov, sodelovanje pa bodo še okrepili.
Vlaganja Slovenije se na tem področju tako povečujejo, hkrati pa so se že pokazali uspehi preboja slovenskih podjetij. Med temi je denimo mariborski Skylabs, ki je lani poleti z raketo Evropske vesoljske agencije v vesolje izstrelil svoj satelit Trisat-R.
Zemeljska postaja v Zrkovcih je nato s satelitom uspešno vzpostavila kontakt, do danes pa je to edini od treh satelitov, ki so bili izstreljeni z isto raketo, ki še vedno obratuje.
Kot primer prebojnega slovenskega podjetja iz vesoljske industrije se omenja tudi Sinergize. Ta je konec lanskega leta podpisal pogodbo za vzpostavitev sistema za shranjevanje, procesiranje in distribucijo podatkov sistema za opazovanje Zemlje Copernicus.
Pogodba je sklenjena z Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko komisijo, vredna pa je 150 milijonov evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje