V Evropskem parlamentu sprejeta uredba o prepovedi prodaje dizelskih in bencinskih avtomobilov po letu 2035 je v javnosti sprožila veliko pomislekov in vprašanj. A Slovenija je že leta 2017 sprejela strategijo s precej bolj ambicioznim ciljem, da bo prepoved uvedla že po letu 2030. Strategija ekipe Petra Gašperšiča se je izkazala za nerealno: pogledali smo, koliko denarja smo dali za prehod na e-mobilnost in kaj smo za to dobili.
Slovenija si je v strategiji razvoja vozil na alternativni pogon, sprejeti leta 2017, zadala cilj, da bo do leta 2030 po slovenskih cestah vozilo 200 tisoč vozil na alternativni pogon (petina vseh). Optimalni (intenzivni) scenarij je, kot kaže spodnji izsek, predvideval, da bo leta 2020 6 odstotkov na novo registriranih vozil električnih in hibridnih, leta 2030 pa že 50 odstotkov.
Vlada Mira Cerarja je takrat v sporočilu za javnost zapisala, da s strategijo cilja, da bi leta 2030 nato tudi prepovedali registracijo novih vozil na dizel ali bencin. Po tem letu bi namreč dovolili le registracijo nizkoemisijskih vozil (z izpusti pod 50 gramov na kilometer), kar je za bencinska in dizelska vozila nedosegljivo.
Trenutna uredba Evropskega parlamenta, ki predvideva, da se bo z letom 2035 v Evropi prepovedala prodaja avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, in ki jo podpira tudi Slovenija, torej pravzaprav pomeni zamik našega cilja za pet let. Uredbo bi morale v torek potrjevati države članice v okviru Sveta Evropske unije, a je zaradi dodatnih zahtev Nemčije, ki zahteva izjemo za sintetična goriva, švedsko predsedstvo glasovanje premaknilo “za nedoločen čas”.
Slovenija uredbo podpira, v predlogu pa je zapisano, da bo EU leta 2026 še revidirala cilje: če bi se izkazalo, da se trg ne odziva kot predvideno, bi lahko letnico takrat torej spremenili.
Poglejte še: Kakšne avtomobile bomo vozili po letu 2035?
V treh letih 47 milijonov evrov za subvencije
Za izvajanje strategije iz leta 2017 smo porabili kar veliko denarja. Iz akcijskih načrtov, ki jih ministrstvo pripravlja vsa leta po sprejetju strategije in ki jih potrjuje vlada, izhaja, da smo v letu 2019 za spodbujanje električne mobilnosti dali 12,7 milijona evrov, v letu 2020 14,9 milijona evrov, v letu 2021 19,1 milijona evrov. Skupno torej okrog 47 milijonov evrov. Podatkov za lani še ni.
Večina denarja je šla vsa ta leta za subvencije in ugodnejša posojila Eko sklada.
Primer za leto 2019: Eko sklad je razdelil okoli 11,5 milijona evrov. S 7.500 evrov subvencije je sofinanciral 709 električnih vozil, še 238 vozil je podprl z ugodnejšimi posojili. Še okoli 100 evrov so lastniki električnih vozil v tistem letu privarčevali, ker so bili oproščeni plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (po novem predlogu aktualne vlade bi dajatev plačevali tudi za električna vozila), proračun pa je imel zato 200 tisoč evrov manj prihodkov.
AMZS je v začetku leta 2020 sporočil, da je bilo v letu 2019 prodanih 2.542 električnih in hibridnih vozil.
Višje subvencije, višje cene
V letu 2020 je nato vlada kar dvakrat znižala subvencije za električna vozila, najprej marca in nato še decembra. V enem letu se je tako subvencija znižala s 7.500 na 4.500 evrov (oziroma največ 20 odstotkov vrednosti vozila).
Direktorica Eko sklada Mojca Vendramin je takrat za portal AMZS pojasnila, da se število vlog vsako leto povečuje za 60 do 80 odstotkov, kar bi lahko povzročilo, da bi moral sklad zapreti razpis zaradi porabljenih sredstev.
Povedala pa je še nekaj: “Znižanje spodbud utemeljuje tudi dejstvo, da so v Sloveniji zaradi visokih spodbud cene električnih avtomobilov višje kot v drugih državah EU.” Višje subvencije so torej povzročile, da so avtomobilski trgovci postavljali višje cene.
Zgrešena triletna napoved
Leta 2021 je vlada potrjevala akcijski načrt za leto 2020. Takrat je infrastrukturno ministrstvo – vodil ga je Jernej Vrtovec – naredilo primerjavo napovedi iz strategije in dejanskih številk, ki je pokazala, da smo leta 2017 močno zgrešili z napovedmi.
Tako je bilo v letu 2020 skupno registriranih 3.622 osebnih električnih baterijskih vozil, v strategiji pa jih je bilo za to leto predvidenih 5.311. Še večji je bil razkorak pri hibridnih vozilih: načrtovali smo jih šest tisoč, realno jih je bilo 1.200.
Za leto 2020 smo v strategiji načrtovali 1.200 javno dostopnih polnilnic, a na koncu smo jih postavili le 545. Spodaj je izsek iz akcijskega načrta, v katerem je poglobljena primerjava.
Ministrstvo za infrastrukturo je v tem poročilu navedlo tudi razloge, zakaj cilji iz strategije niso izpolnjeni. Delno je kriva industrija, saj proizvodnja ni sledila velikemu povpraševanju, kar se je odrazilo v dolgih dobavnih rokih, delno pa visoke cene glede na kupno moč prebivalstva. “Avtomobili na alternativna goriva so še vedno dražji in zato težje dosegljivi prebivalcem z manjšimi prihodki. Trenutna maloprodajna cena na primer najcenejšega modela električnega vozila Volkswagen ID.3 je 34.927 evrov (kapaciteta baterije 45 kilovatnih ur, doseg do 348 kilometrov), medtem ko je maloprodajna cena najcenejšega modela Golfa z bencinskim motorjem (1.0 TSI) 23.027 evrov, maloprodajna cena najugodnejšega modela z dizelskim motorjem (2.0 TDI) pa 25.806 evrov,” so zapisali in navedli podatke s spletne strani Volkswagna.
In še primer Hyundaia: “Maloprodajna cena najugodnejšega električnega vozila Hyundai Kona je 35.900 evrov, medtem ko je najugodnejša cena nove kone z bencinskim motorjem 19.490 evrov, z dizelskim motorjem pa 22.790.”
Dodatno so zapisali, da se mora za polnjenje električnih vozil lastnik tudi veliko prilagajati. Navedli so paleto članskih kartic in mobilnih aplikacij, omejitev polnjenja na polnilnici, omejitev ur parkiranja in drugo. “To lahko kupca odvrne,” je ugotavljalo ministrstvo in dodalo, da oviro predstavljata tudi pomanjkanje polnilne infrastrukture in nezmožnost polnjenja električnih vozil v večstanovanjskih stavbah, predvsem v mestih.
Opozorili so, da bo potrebna revizija strategije.
Infrastrukturni minister Bojan Kumer o razlogih, zakaj se električna vozila v Sloveniji ne ‘primejo’:
Vlada za višje subvencije
Čeprav se je zadnja leta zanimanje za električna vozila povečalo, še vedno predstavljajo le majhen del našega voznega parka. V letu 2021 je bilo le 1,3 odstotka osebnih avtomobilov v Sloveniji na alternativni pogon.
Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bomo po oceni ministra Bojana Kumra leta 2030 imeli okoli 59 tisoč električnih vozil, kar je daleč od našega strateškega cilja – uvodoma omenjenih 200 tisoč električnih vozil. Kumer želi zdaj z izdatnejšim subvencioniranjem gradnje infrastrukture ter avtomobilov pospešiti prehod.
Pri načrtu subvencioniranja, ki naj bi bilo vezano na dohodek prejemnika subvencije (tisti z manjšimi prihodki bi dobili višjo subvencijo), pa se poraja vprašanje, ali ne bo to ponovno dvignilo cene vozil na slovenskem trgu, kar se je po navedbah direktorice Eko sklada dogajalo pred leti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje