Naša avtomobilska industrija že leta sodeluje v projektih električne mobilnosti, zdaj, ko se začenja masovni prehod na električna vozila, pa pri preobrazbi računa tudi na finančno pomoč države. Zakaj so predstavniki Hidrie v zadnjih mesecih sestankovali na finančnem in gospodarskem ministrstvu?
Kupci vozil v Evropi se vse pogosteje odločajo za električna vozila. Nedavno objavljeni podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) kažejo, da so lani predstavljala 12,1 odstotka od 9,1 milijona prodanih osebnih vozil v Evropi. Leta 2021 je bil ta delež 9,1-odstoten, še leta 2019 le 1,9-odstoten.
Slovenija temu tempu do zdaj ni sledila: pri nas so vozila na alternativni pogon leta 2021 (podatkov za lani še ni) predstavljala le 1,3 odstotka vseh. Nedavno je vlada z namenom, da bi to spremenila, v državni zbor (DZ) poslala zakon o vozilih na alternativni pogon, ki prinaša spodbude za vlagatelje v infrastrukturo in tudi za kupce električnih vozil. Dodaten pospešek elektrifikaciji prometa v Evropi pa naj bi prinesla tudi prepoved vozil na notranje izgorevanje po letu 2035, ki jo je nedavno sprejel Evropski parlament.
Povezovanje desetih največjih
Tudi naša avtoindustrija se na električna vozila pripravlja že dlje časa. Največ podjetij proizvaja dele, vezane na pogonske sisteme.
Eno takih je Hidria, kjer se na začetek masovnega širjenja električnih vozil pripravljajo od leta 2007. Podjetje v Spodnji Idriji gradi nov visoko tehnološki center za električno mobilnost, v katerem načrtujejo razvoj in proizvodnjo ključnih delov elektromotorjev za električna in hibridna vozila prihodnosti.
Idrijska skupina je skupaj s še devetimi podjetji, sicer člani Slovenskega avtomobilskega grozda pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pred leti oblikovala tako imenovano misijo Gremo. Njen namen je povezovanje pri prehodu na e-mobilnost ter krepitev pogajalske moči. Poleg Hidrie so člani še Domel, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, SIJ Acroni, TAB, Talum, TPV in Unior.
Podjetja pa zdaj, ko elektrifikacija prometa dobiva pospešek, trkajo na vrata države. Predstavniki idrijskega avtomobilskega giganta Hidrie so bili letos januarja na ministrstvu za finance, februarja pa še na gospodarskem ministrstvu. Zakaj?
Kot so nam povedali v Hidrii, so se vsi predstavniki misije Gremo na pobudo ACS po novem letu zbrali pri finančnem ministru Klemnu Boštjančiču. Predstavili so mu predlog sheme državnih pomoči za preobrazbo avtomobilske industrije po vzoru Nemčije, Francije, Španije. Te so po navedbah Hidrie že napovedale med 5 in 8 milijard evrov vlaganj v domačo industrijo.
V idrijskem podjetju pojasnjujejo, da tako prehod v električno mobilnost kot tudi digitalizacija in zeleni prehod od avtomobilske industrije zahtevajo “izjemne preskoke” na področju razvoja novih izdelkov in tehnologij, znanja ter uvajanja novih procesov. Omenjena shema državnih pomoči naj bi bila usmerjena v ohranjanje in spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v tem procesu.
Tudi na finančnem ministrstvu so nam povedali, da jim je avtomobilska industrija predstavila strategijo Gremo 2030 in pričakovanja do države, a da je bil sestanek informativne narave. Shemo pripravlja gospodarsko ministrstvo, in sicer na podlagi zakona o spodbujanju investicij, so nam pojasnili.
Medtem je v okviru ministrstva za gospodarstvo začela delovati še delovna skupina za misijo Gremo. Podrobnejše odgovore gospodarskega ministrstva o tem, kakšna shema za avtomobilsko industrijo se pripravlja, koliko denarja želi industrija oziroma koliko ga je država pripravljena dati ter kaj bo vir financiranja, še čakamo. Vlada pa je jeseni lani sporočila, da bo skupaj z industrijo pripravila izhodiščni paket, po katerem bo med letoma 2023 in 2027 Misiji Gremo namenila 30 milijonov evrov proračunskih sredstev letno.
Borut Zivulovic/BOBO
Šef Hidrie Iztok Seljak je za N1 dve leti nazaj napovedal, da bo leta 2025 po oceni podjetja 50 odstotkov vozil elektrificiranih, leta 2030 pa vsa.
Za industrijo problem neizdelane dobavne verige …
Prav danes bi morale države članice v okviru Sveta Evropske unije glasovati o odločitvi Evropskega parlamenta, da se z letom 2035 v Evropi prepove prodaja avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje.
A zaradi dodatnih zahtev Nemčije, ki zahteva izjemo za sintetična goriva, je švedsko predsedstvo glasovanje premaknilo “za nedoločen čas”. Medtem bo Slovenija po pisanju Financ uredbo podprla, saj bo po oceni vlade pripomogla k doseganju podnebno-energetskih ciljev. Verjamejo, da bo to povečalo ponudbo električnih vozil in znižalo ceno.
Na vprašanje, ali se jim zdi prav, da Slovenija podpira prepoved, v Hidrii odgovarjajo: “Avtomobilska industrija se je sama zavezala, da bo najkasneje do leta 2030 emisije motorjev z notranjim izgorevanjem zmanjšala za polovico, tudi postopen celosten prehod na električna vozila ni več vprašljiv. Razvoj in naložbe ključnih igralcev v avtomobilski industriji, med katerimi je tudi Hidria, so že več let izrazito usmerjeni v električno mobilnost.”
Kot pravijo v idrijskem podjetju, je električna mobilnost nujen korak na poti v brezogljično družbo, ki pa ga spremljajo tudi določeni pomisleki oziroma ovire, s katerimi se bodo soočali tako v avtomobilski industriji kot širše v družbi. “Za avtomobilsko industrijo so ena od glavnih ovir še neizdelane dobavne verige. Električni avtomobil, na primer, potrebuje štirikrat več elektronike od klasičnega. Drugo oviro predstavlja dostopnost nekaterih materialov in komponent, na primer magnetov redkih zemelj, litij-ionskih baterij, elektropločevine …”
A vsi ti izzivi so, kot pravijo, lahko tudi priložnost. “Niša zelene mobilnosti že danes pomeni več 10, v prihodnje pa bi lahko 100 milijard evrov vreden trg,” ocenjujejo v Hidrii.
… za voznike omrežje in visoke cene
Za voznike in uporabnike vozil pa sta po njihovem mnenju trenutno ovira nerazvito električno omrežje ter visoke cene električnih vozil. “Ocenjujemo, da bodo električna vozila že v prihodnjih letih postala dostopnejša širšemu krogu voznikov, zaradi ekonomije obsega in vstopa novih ponudnikov električnih vozil na tržišče ter posledično njihove nižje cene,” menijo.
Trenutno sicer tekmo na globalnem trgu vodita Tesla, ki je lani prodala 1,3 milijona baterijskih električnih vozil (BEV), ter kitajski BYD; ki je prodal 900 tisoč BEV. Skupaj obvladujeta 30 odstotkov globalnega trga. Tesla je v začetku leta znižala cene nekaterih modelov v ZDA in Evropi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje