Petrol je na Hrvaškem izkoristil praznino med dvema vladnima uredbama, ki je trajala dva dni, in dvignil cene goriv, kar je pri sosedih povzročilo razburjenje. Državni sekretar hrvaškega gospodarskega ministrstva Ivo Milatić je v ponedeljek Petrol javno opozoril, da bodo kršili hrvaško zakonodajo, če danes cen ne bodo spustili nazaj na regulirano raven. Petrol na Hrvaškem je prvi inšpektor že obiskal, a po napovedih hrvaškega ministrstva za gospodarstvo bo inšpekcijski nadzor trajal "še kar nekaj dni." Kaj se je torej zgodilo le nekaj dni po tem, ko je Petrol na Hrvaškem za eno uro celo protestno zaprl večino svojih bencinskih servisov?
Vozniki, ki so se 1. januarja na Hrvaškem ustavili na bencinskih črpalkah Petrola in Croduxa, ki je v lasti Petrola, so hitro ugotovili, da bodo morali za rezervoar na teh črpalkah plačati precej več kot pri konkurenci, denimo na črpalkah hrvaške Ine.
Pri konkurenci je 1. januarja bencin stal 1,28 evra za liter, liter dizla pa 1,44 evra, medtem ko so morali vozniki na črpalkah Petrola in Croduxa za liter bencina odšteti 1,41 evra, za liter dizla pa evro in pol.
Kako je mogoče, da je Petrol 31. decembra opolnoči povišal cene goriva na Hrvaškem nad raven reguliranih cen? In to edini?
Kot izhaja tudi iz ponedeljkovega sporočila Petrola za hrvaško javnost, je Petrol izkoristil praznino, ki je veljala dva dni (1. in 2. januarja).
Namreč zadnja uredba, s katero hrvaška vlada omejuje maržo trgovcev in trošarine, je potekla v soboto, novo pa so sprejeli v ponedeljek, veljati je začela danes. In zato je lahko Petrol na svojih in Croduxovih črpalkah dva dni gorivo prodajal po višji ceni z vštetimi polnimi trošarinami.
Hrvaška vlada lahko namreč po zakonu o nafti in naftnih derivatih cene goriv regulira, a za največ 90 dni v kosu. Vlada Andreja Plenkovića od oktobra 2021 dalje tako sicer podaljšuje regulacijo, a da zakona ne krši, uredbe sprejema z nekajdnevnim razkorakom.
Ker so odnosi med Petrolom in hrvaško vlado že tako zaostreni, nekateri pomembni in s hrvaško vladajočo politiko povezani gospodarstveniki pa celo odpovedujejo pogodbe s Petrolom, se je tudi v ponedeljek oglasilo hrvaško ministrstvo gospodarstvo. Državni sekretar Ivo Milatić je povedal, da bo Petrol kršil hrvaško zakonodajo, če danes cen znova ne spusti.
Od danes namreč na Hrvaškem veljajo nove regulirane cene. Liter dizla bo stal 1,47 evra, liter bencina pa 1,33 evra. Državni sekretar je še dodal, da ne gre za “nikakršno vojno”, da pa ima vsak “svojega lastnika. Mi ščitimo državljane Hrvaške, Petrol pa sebe. A videli bomo, čigava bo zadnja.”
Državni sekretar je poudaril tudi, da so naftni trgovci v dneh med dvema uredbama cene goriv vedno ohranjali na ravni reguliranih. Tokrat pa se prvič zgodilo, da jih en trgovec, torej Petrol, ni. Oglasila se je tudi Petrolova konkurenca, hrvaška Ina, kjer so povedali, da bodo, tako kot doslej, še naprej spoštovali “hrvaško zakonodajo in uredbe vlade”.
To še ni vse. Na Petrolu se je oglasil tudi hrvaški inšpektor, a po informacijah N1 iz Petrola kršitev ni našel, saj je šlo, dodajajo viri, za dvodnevno “luknjo.” A po napovedih hrvaškega ministrstva za gospodarstvo bo inšpekcijski nadzor trajal “še kar nekaj dni.”
Viri v Petrolu so za N1 v ponedeljek povedali tudi, da bo Petrol na Hrvaškem v torek znova spustil cene na raven reguliranih, kot jih določa nova uredba hrvaške vlade, kar so opolnoči tudi storili.
Odnosi že nekaj časa napeti
Petrol je 28. decembra na Hrvaškem za eno uro večino svojih bencinskih servisov celo protestno zaprl, reakcija pristojnega ministra za gospodarstvo Davorja Filipovića pa je bila že takrat ostra.
Javno je Petrol vprašal, zakaj tega ne storijo tudi v Sloveniji.
Direktorica Petrola Nada Drobne Popovič je v tistih dneh pojasnila, da je regulacija marž na Hrvaškem drugačna kot v Sloveniji in da marža na Hrvaškem že od marca lani ne omogoča pokritja stroškov, zaradi česar je Petrol na Hrvaškem ustvaril že 45,6 milijona evrov izgube. Pri zaprtju črpalk pa da je šlo “za apel hrvaški, da se bo treba usesti za mizo in najti način zanesljive oskrbe v letu 2023.”
V Sloveniji pa je Petrol, kot trdi, zaradi načina regulacije cen v času zadnje Janševe vlade utrpel 106 milijonov evrov izgube in jih od države želi nazaj. Vendar je pristojno ministrstvo za gospodarstvo konec decembra sporočilo, da zakon o kontroli cen državi ne nalaga obveznosti povrnitve gospodarske škode in izgubljenega dobička oziroma odškodnine in da ima država torej diskrecijsko pravico, da se odloči, ali bo naftnim trgovcem škodo povrnila ali ne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje