Poziv uprave in delničarjev Petrola vladama Slovenije in Hrvaške še vedno odmeva, danes pa se je slovenski naftni trgovec odzval še na izjave hrvaškega gospodarskega ministra Filipovića. Kot netočno navajajo ministrovo primerjavo marž na Hrvaškem in v Sloveniji, obenem izpodbijajo tudi trditev o 100-milijonskem dobičku v prvih devetih mesecih letos.
Po burni torkovi skupščini je včeraj sledilo protestno enourno zaprtje črpalk na Hrvaškem, na isti dan pa se je uprava zagrebškega Petrola sestali tudi s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Davorjem Filipovićem.Tega so seznanili s tekočim in načrtovanim poslovanjem družbe, obenem so mu predstavili tudi izzive, s katerimi se Petrol sooča na hrvaškem tržišču. Med temi je predvsem regulacija marže, zaradi katere naj bi slovenski naftni trgovec na Hrvaškem posloval z izgubo, ob takšni regulaciji pa se, po besedah vodstva družbe, večajo tudi tveganja za motnje v dobavi goriv na Hrvaškem.
Poslovno škodo zaradi državne regulacije cen energentov je Petrol letos utrpel tudi v Sloveniji, vendar denarja do danes niso videli in ni zagotovila, da ga sploh bodo.
Minister Filipović in Petrol na ločenih bregovih
Predsednica uprave zagrebškega Petrola je po koncu sestanka, skupaj s še dvema članoma uprave, pojasnila nekatere podrobnosti sestanka, na katerem so z ministrom Filipovićem imeli na mizi več rešitev za nastalo situacijo. Uprava je takrat dejala, da verjamejo, da bodo s hrvaško vlado po mirni poti našli dogovor, ki bo sprejemljiv tako za državo kot za Petrol.
Drugačen ton je po srečanju ubral hrvaški gospodarski minister, ki je dejal, da je nad obnašanjem Petrola neprijetno presenečen. Oster je bil do stališč Petrola, ki se zavzema za dvig regulacij marže, pri tem pa je poudaril, da družba ni v velikih težavah, saj da so v prvih devetih mesecih ustvarili 100 milijonov evrov dobička.
Minister je dejal še, da ne bodo nikomur dovolili, da sega v žepe hrvaških državljanov, slednje pa da bodo zaščitili v času težke krize in vplivali na cene. Glede morebitne tožbe Petrola Republike Hrvaške je minister povedal, da le-ta ne bi imela osnove, saj vse poteze vlečejo po črki zakona, da zaščitijo hrvaške prebivalce.
Besedni dvoboj se nadaljuje tudi danes
“Minister je po sestanku podal izjavo za javnost, v kateri so bile podane nekatere netočne trditve, ki so jih povzeli številni mediji na Hrvaškem in v Sloveniji in ki terjajo pojasnilo družbe Petrol,” danes na spletnih straneh ljubljanske borze piše slovenski naftni trgovec.
Petrol se v svojem odzivu osredotoča na dve trditvi, in sicer na primerjavo marž med Slovenijo in Hrvaško, ki je po besedah hrvaškega ministra na približno enaki ravni, v luči tega pa se je Filipović vprašal, zakaj enournega protestnega zaprtja črpalk Petrol ni izvedel tudi v Sloveniji.
Hrvaška formula ne vključuje stroška primešavanja biokomponente
“Regulaciji marž v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški nista na enaki ravni in nista primerljivi. Z veljavno vladno uredbo določena marža na Hrvaškem je nižja od marže, ki jo določa veljavna vladna uredba pri prodaji naftnih derivatov v Sloveniji,” Petrol odgovarja ministru.
Kot nadaljuje Petrol, marža na Hrvaškem zdaj znaša 0,65 kune oziroma 0,086 evra na liter goriva, kar je nižje od navedb ministra, ki je dejal, da so marže cen naftnih derivatov na Hrvaškem “na približno enaki ravni kot v Sloveniji in da si v Petrolu želijo, da bi znašale okoli ene kune, trenutno pa so v višini 0,75 kune”.
Glede primerjave s Slovenijo pravijo, da je v formulo, ki jo določa slovenska uredba, vključen delni strošek primešavanja biokomponente, medtem ko na Hrvaškem ta strošek ni vključen, to pa po besedah Petrola pomeni, da se omenjen strošek krije neposredno iz marže. “V primeru, da družba sledi uredbeno določeni formuli in biokomponente v gorivo ne vmešava, jo na podlagi predpisov, ki zahtevajo izpolnjevanje obvez s področja obnovljivih virov energije v prometu, lahko doleti kazen. Samo iz tega naslova se marža zniža na 0,61 kune (oziroma 0,081 evra) na liter dizelskega goriva, kar ne omogoča pokritja stroškov in vzdržnega poslovanja,” pojasnjujejo v Petrolu.
Petrol poudarja še, da so nabavni pogoji za leto 2023 bistveno slabši v primerjavi z letom 2022, kar je posledica zaostrenih razmer na nabavnem trgu naftnih derivatov zaradi embarga na naftne derivate ruskega izvora. Po prepričanju Petrola marža ne bi bila zadostna, tudi če bi se dvignila na 0,75 kune na liter, kot je sicer navedel minister Filipović.
Regulatorne omejitve v Sloveniji in na Hrvaškem se po besedah Petrola bistveno razlikujejo, pri tem pa izpostavljajo, da se v Sloveniji cene goriv na avtocestah prosto oblikujejo, medtem ko je marža izven avtocest omejena na 0,0983 EUR na liter dizelskega goriva.
“Trenutni regulativni ukrepi na področju prodaje goriv so nesorazmerni, okoliščin za regulacijo cen naftnih derivatov ni več, saj so cene naftnih derivatov ponovno na enakem nivoju kot pred začetkom vojne v Ukrajini,” še pišejo.
Namesto 100 milijonov dobička, 3,5 milijona izgube
Hrvaški gospodarski minister Davor Filipović se je včeraj dotaknil tudi poslovanja Petrola, glede česar pravi, da nima resnih težav, saj so v prvih devetih mesecih ustvarili okoli 100 milijonov evrov dobička. Minister je med drugim izpostavil tudi, da je Petrol leta 2021, ko so bile marže drugačne, prevzelo hrvaški Crolux, investicija pa se po njegovih besedah ni povrnila na način, ki si ga je zamislila slovenska družba.
“Podatki o poslovanju, ki jih navaja minister, ne držijo. Skupina Petrol na Hrvaškem (vključujoč družbo Crodux Derivati dva, ki je bila v začetku novembra 2022 pripojena družbi Petrol) je v prvih devetih mesecih leta 2022 ustvarila 3,5 mio evrov izgube, ob čemer je prilagojeni kosmati poslovni izid znašal 88,77 mio EUR, EBITDA pa 23,18 mio evrov,” so navedbe ministra danes zavrnili v Petrolu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje