Delodajalci poročajo o večmesečnih zamudah pri odločanju o vlogah za zaposlitev tujcev, na tak način izgubljamo potencialni kader, ki bi ga lahko vključili na naš trg dela, so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izpostavili na današnji okrogli mizi, na kateri so sodelovali tudi predstavniki pristojnih ministrstev.
Rdeča nit okrogle mize na temo zaposlovanja tujcev, ki jo je GZS organizirala v Ljubljani, na njej pa so sodelovali tudi predstavniki ministrstev za delo družine in enake možnosti, gospodarski razvoj in tehnologijo, za notranje in za zunanje zadeve ter Zavoda RS zaposlovanje, je bilo iskanje razlogov za ovire in zastoje, ki jih imajo delodajalci pri zaposlovanju tujih državljanov in tudi možnih rešitev na tem področju.
Zaradi pereče situacije glede pomanjkanja delovne sile so se predstavniki zbornice zavzeli za interventno reševanje težav na tem področju. A po besedah vodje sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo Grege Malca v tem trenutku o takšnih ukrepih z vidika skrajševanja postopkov ne razmišljajo, saj da je obstoječ postopek ustrezen.
Predstavniki delodajalcev pa so se zavzeli tudi za preučitev možnosti sklepanja novih bilateralnih sporazumov za zaposlovanje tujcev.
Njihovim predlogom je bil najbolj naklonjen državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. Kot je ocenil, je današnji posvet pokazatelj tega, da moramo v državi na področju zaposlovanja tujcev stvari spremeniti. Na ministrstvu so se reševanja problematike lotili v okviru delovne skupine, v kateri sodelujejo pristojna ministrstva. Čeprav Frangež meni, da je treba postopke prilagoditi tako, da bo država “dober servis”, pa se hkrati strinja tudi s tem, da je treba imeti ustrezne varovalke. Primeri s “problematičnim zaposlovanjem Indijcev”, kot sta podjetji Marinblu in Selea, so v tej državi nezaželeni, je poudaril.
Po njegovih besedah je na tem področju še veliko možnih organizacijskih prihrankov, morebiti tudi sprememba ureditve krajevne pristojnosti upravnih enot. Omenil je tudi možnost uvedbo “virtualne upravne enote – omnie”, kamor bi umestili presežke vlog za delovna dovoljenja.
Kritikam na račun neodzivnosti upravnih enot pa je odgovarjal Aleksander Vojičić iz službe za upravne enote ministrstva za javno upravo. Pojasnil je, da se tudi na tem področju srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Ob koncu prejšnjega leta so se te sicer kadrovsko okrepile, posledično pa so se začeli zmanjševati tudi zaostanki. Glede sprememb krajevne pristojnosti upravnih enot glede reševanja vlog pa je pojasnil, da so že iskali rešitve, da bi uslužbence iz manj obremenjenih upravnih enot premestili na upravno enoto Ljubljana pod pogojem, da bi ti še vedno sedeli na svoji upravni enoti. A je bil odziv slab.
Pomisleke glede spremembe krajevne pristojnosti pa je izrazila Sabina Hrovatin iz direktorata za migracije z ministrstva za notranje zadeve. “Tega si nismo izmislili, ampak ima to nek razlog, saj upravna enota na tistem območju delodajalce najbolj pozna,” je dejala.
Za racionalizacijo postopkov in ne za ukinitev varovalk pri zaposlovanju tujcev pa se je na okrogli mizi zavzel Anton Pirih, vodja oddelka za vizume in tujce na ministrstvu za zunanje zadeve.
Pri tem je omenil tudi težave z dostopnostjo storitev za tujce in ob tem izpostavil primer Filipinov, kjer Slovenija nima svojega konzularnega predstavništva. Po njegovem mnenju tudi ni realno pričakovati, da bomo v “vseh teh državah predstavništva odprli”.
Da je naša zakonodaja glede zaposlovanja tujcev dobra, a da rezerve še vedno obstajajo, pa je poudarila Anka Rode iz službe za pravne zadeve Zavoda RS za zaposlovanje. “Nekritično bi bilo predvidevati, da smo naredili vse. Pri 99 odstotkih oddanih vlog za delovno dovoljenje je pri pogodbah o zaposlitvi razvidno, da se tujcem ponuja minimalna plača. Definitivno bi dejavnik, kot je višina plačila, spodbudno vplival na privabljanje delovne sile,” je opozorila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje