Direktorica podjetij Marinblu in Selea: Do danes nismo dobili nobene kazni

Slovenija 09. Jun 202215:56 > 16:21 1 komentar

Direktorica podjetij Marinblu in Selea Rosana Šuštar je zavrnila očitke v zvezi z izkoriščanjem ljudi, mobingom in neizplačevanjem plač v omenjenih družbah. V podjetjih danes poteka več inšpekcijskih nadzorov, kar je na novinarski konferenci potrdila tudi Šuštar.

Inšpektorji s področja delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu so že ugotovili, da tuji posrednik delovne sile za podjetji ni vpisan v register agencij za posredovanje delovne sile, zato so podjetjema prepovedali najemanje tujih delavcev. Prav tuji delavci naj bi bili žrtve očitanih kršitev. Inšpektorji so podjetjema izrekli tudi prepoved opravljanja dela na nekaterih strojih do pridobitve ustreznih dokazil o varnosti.

Šuštar je pojasnila, da so s strani inšpekcije za delo dobili opozorili in da morajo nepravilnosti odpraviti v postavljenem roku. “Glede zaposlitve Indijcev imamo odnos s portugalskim podjetjem, ki je bilo s strani inšpektorjev danes pozvano, da v 15 dneh registrira dejavnost v Sloveniji. Trenutno imamo dovoljenje, da lahko Indijci še naprej delajo in se ne zaustavlja proizvodnja.”

Pojasnila je tudi sporno nastanitev indijskih delavcev v samem podjetju. V njihovi sobi za počitek naj bi bili le dva ali tri dni, in sicer za čas, ko so jim iskali drugo namestitev. Zanje naj bi pripravljali hišo v Črnem Kalu, vendar jih vanjo še niso namestili, ker v njej še ni urejene električne napeljave. V času novinarske konference je sicer v podjetju še vedno potekal pregled veterinarske inšpekcije.

“V desetih letih dela smo imeli več pregledov, tako inšpektorata za delo kot sprotnega preverjanja veterinarskih inšpektorjev. Do danes nismo nikoli dobili nobene kazni, ne finančne ne drugačne. V kolikor je bilo kaj pomanjkljivo ali narobe, so nas opozorili in nam dali čas, v katerem moramo to dopolniti, in še vedno smo odprti za tako delovanje tudi naprej,” je dejala. Izrazila je željo, da bi še naprej delovali in zagotavljali plače zaposlenim. Zanikala je tudi trditve, da naj bi izdelke s pretečenim rokom ali reklamirane izdelke le prepakirali in poslali naprej v trgovine. Vsak mesec naj bi kot poseben odpadek na zbirni center poslali povprečno po 300 kilogramov odpadkov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje