S tem mesecem cene mesa in mesnih izdelkov dvigujemo za okoli 30 odstotkov, pravi Izidor Krivec iz Celjskih mesnin. Podobne dvige do velike noči pričakuje tudi pri drugih proizvajalcih mesa, ki v zadnjem letu v nasprotju z nekaterimi drugimi živilskimi podjetji niso vidnejše dražili. O razlogih pa Krivec takole: "Višja cena osnovne surovine, prašičjega mesa, ki pri nas predstavlja 70 odstotkov končne cene, dražji energenti, embalaža, repro material, vse to je šlo gor. Ta dvig je minimum, da zagotovimo vzdržno poslovanje."
Meso, ki v strukturi našega indeksa cen življenjskih potrebščin predstavlja največji delež od vseh živil (statistični urad strukturo indeksa prilagodi porabi prebivalstva, kar pomeni, da po njihovi oceni meso predstavlja največji del izdatkov Slovencev za hrano), se je v zadnjem letu podražilo za 3,6 odstotka. Svinjsko meso se je po podatkih Statističnega urada RS celo rahlo pocenilo. Analitik GZS Bojan Ivanc je januarja za N1 dejal, da so bili dvigi cen mesa do zdaj majhni glede na dvig vseh stroškov v tej panogi in napovedal, da se bodo ti letos morali (vsaj delno) preliti v končne, maloprodajne cene.
To se dogaja te dni, pravi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. “Veliko izdelkov na trgovskih policah se je podražilo s 1. aprilom, pričakujem, da se bodo cene pri vseh dvignile tja do velike noči,” nam je dejal. Njihovi izdelki, od svežega mesa do predelanih mesnin, se dražijo za okoli 30 odstotkov. Krivec meni, da bodo tudi konkurenti – tako slovenski kot tuji – morali dvigniti za podoben odstotek, saj trenutne cene niso ekonomsko vzdržne. Razlika bo le v dinamiki: nekateri dvigujejo postopoma, drugi naenkrat.
Meso Kamnik je s podražitvami mesa in mesnih izdelkov začel v marcu in jih bo zaključil v prihodnjem tednu, cene se bodo predvidoma dvignile za od 10 do 25 odstotkov, nam je povedala vodja marketinga Nevenka Kobal. “Napovedan dvig cen je posledica rasti cen krme za živali za preko 120 odstotkov ter cen energentov za 30 do 50 odstotkov. Pa tudi embalažnih materialov oziroma repro materiala, transportnih in logističnih storitev ter stroškov dela in storitev,” našteva Kobal. Ob tem pa poudarja, da ostaja razpon maloprodajnih cen za končnega potrošnika na trgu velik. Eden od razlogov so različne višine marž trgovcev, pravi.
Po poročanju Štajerskega tednika so tudi v podjetju TMI Košaki cene dvignili za od 10 do 30 odstotkov. Kot razlog navajajo zaostrene razmere in močan dvig cen embalažnih materialov, začimb in ostalih sestavin.
Hiter skok cen svinjine
Po besedah Krivca dvig stroškov že celo zadnje leto poganja predvsem energetska kriza, zaradi katere se draži reja (odkupne cene svinjine) pa tudi nadaljnja predelava mesa. Zanje je najpomembnejša odkupna cena svinjine, ki predstavlja 70 odstotkov cene končnega izdelka.
Kot je razvidno iz spodnjega grafa (gre za izsek iz zadnjega tedenskega poročila Evropske komisije o stanju na trgu svinjine), je povprečje cen svinjske polovice v Evropski uniji (EU) marca poskočilo precej nad ravni iz prejšnjih let (črtkana črta je povprečje cen od leta 2017 do 2021) in se trenutno giblje pri 1,9 evra za kilogram. A trenutne cene niso rekordne. Nazadnje so bile tako visoke pred dvema letoma, tik pred epidemijo, ko je tržno ceno svinjine poganjala afriška prašičja kuga.
Tokrat je situacija vseeno verjetno bolj zaostrena, saj se hkrati dražijo energenti, embalaža in drugi stroški rejcev ter same predelovalne industrije. Kot navajajo tuji mediji iz različnih evropskih držav (na primer Velike Britanije in Francije), rejci opozarjajo, da tudi trenutne cene ne pokrijejo stroškov, ti pa še kar rastejo, zato pritiskajo, da bi odkupne cene še dodatno dvignili. Prisluhnila jim je tudi Evropska komisija, ki je pred kratkim napovedala možnost zasebnega skladiščenja (začasnega umika svinjine s trga), kar bi vodilo v dvig cen. Kot je dejal naš minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek ob zadnjem skoku cen sicer še ni znano, ali bo ukrep na koncu uveljavljen ali ne.
Bi samooskrba pomagala?
Na vprašanje, ali bi morali z vidika zagotavljanja cenovne stabilnosti bolj spodbujati samooskrbo s prašiči, Krivec odgovarja, da nam tokrat ne bi bistveno pomagala. Slovenski rejci imajo že zdaj višje cene kot njihovi kolegi iz večine drugih evropskih držav (primerjava v spodnji tabeli). Cene pa trenutno poganjajo dejavniki, na katere Slovenci ne moremo vplivati, predvsem energenti, žitarice in gnojila, ki jih uvažamo, pravi sogovorniki. Tako podražitev ne bi mogli preprečiti. Je pa lastna reja seveda pomembna z vidika zagotavljanja varnosti oskrbe, dodaja.
Cene nas zanimajo
Slovenci problem rastočih cen – podobno kot ostali Evropejci – trenutno uvrščamo med najbolj pereče teme, kaže zadnja raziskava Eurobarometra. V vseevropski raziskavi javnega mnenja, ki jo financira Evropska komisija, je tisočerica Slovencev odgovarjala na vprašanje, katera sta dva trenutno najpomembnejša izziva za našo državo. Na izbiro so imeli naraščajoče cene, zdravje, ekonomsko situacijo, javni dolg ter nekatere druge pojave, obkrožili so lahko največ dva.
Kar 52 odstotkov vprašanih Slovencev je obkrožilo zdravje, 39 odstotkov pa naraščajoče cene. V celotni Evropski uniji (EU) (skupaj 27 tisoč vprašanih) so cene najpomembnejši izziv (41 odstotkov), na drugem mestu je zdravje (32 odstotkov), sledi ekonomska situacija (19 odstotkov).
Kaj je poleg mesa še dražje?
Čeprav inflacijo v zadnjem letu poganja predvsem rast cen energentov (plina, elektrike, pogonskih goriv), se zvišujejo tudi cene hrane. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se je v tem obdobju podražila za 6,9 odstotka. Najbolj so se dvignile maloprodajne cene zamrznjenega sadja (za 35,7 odstotka), olj z izjemo oljčnega (za 24 odstotkov) in krompirja (18 odstotkov). Kruh in testenine so dražji za okrog 13 odstotkov, podobno sveže sadje, medtem ko je zelenjava dražja za 8 odstotkov. Mleko, sir in jajca so dražji za devet odstotkov.
Če pogledamo daljše obdobje, od leta 2015 dalje, sta se najbolj podražila sadje in krompir (oba za dobrih 50 odstotkov). Sledi meso, ki se je v sedmih letih podražilo za 24 odstotkov. Najbolj se je zvišala cena perutnine (za 28 odstotkov), malo manj svinjine (22 odstotkov) ter govedine in teletine (21 odstotkov).
Pri tem poudarimo, da se je kakšen izdelek iz naštetih kategorij morda podražil za 50 odstotkov, drugi pa se morda sploh niso. Podatek na Sursu je povprečen dvig za velik nabor izdelkov iz posamezne kategorije. Surs namreč mesečno spremlja 70 tisoč cen v podatkovni bazi največjih trgovcev, ki pokrivajo tri četrtine tržnega deleža prodaje hrane in brezalkoholnih pijač.
Indeks cen hrane najvišje v zgodovini
Z nadaljevanjem vojne v Ukrajini ostajajo tveganja, da se bodo cene hrane še dvigovale. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je ravno danes sporočila, da je indeks hrane na najvišji ravni od začetka meritev v letu 1990. Najhitreje rastejo cene najpomembnejših žitaric in rastlinskih olj, saj sta Ukrajina in Rusija pomembni pridelovalki. V Nemčiji je denimo Aldi Nord ta teden dvignil cene velikega nabora izdelov (Aldi Nord je sestrska družba lastnika slovenskega Hoferja, podjetja Aldi Süd).
Naše kmetijsko ministrstvo je ta teden sporočilo, da bodo na ministrstvu verjetno že za naslednjo sejo vlade pripravili predlog nabora najpomembnejših prehranskih izdelkov za morebitno regulacijo maloprodajnih cen. Če bi se cene neprimerno dvigovale, bi lahko vlada (podobno kot pri pogonskih gorivih) omejila cene v trgovinah. Tu dodajmo, da je regulacija cen z vidika potrošnika seveda na prvi pogled všečen ukrep, vprašanje pa je, kaj bi to pomenilo za raznovrstnost in kakovost izdelkov na naših policah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje