Voditelji EU so danes ministre za energetiko pozvali, naj v ponedeljek sklenejo dogovor o mehanizmu za omejevanje cen plina. Na Evropsko komisijo pa so naslovili poziv, naj v začetku prihodnjega leta predstavi predloge za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Slovenski premier je že ob prihodu na vrh EU povedal, da je danes nesmiselno iskati soglasje glede omejevanja cen plina, po koncu pa povedal, da morajo ministri v ponedeljek sprejeti dogovor, četudi s kvalificirano večino.
Evropski svet je Svet EU, v katerem se sestajajo ministri za energetiko, pozval, naj v ponedeljek dokončajo delo na predlogu za omejevanje cen zemeljskega plina.
Voditelji so o mehanizmu razpravljali, potem ko se ministrom za energetiko ta torek ni uspelo dogovoriti o njem. Zadnji kompromisni predlog češkega predsedstva Svetu EU sicer predvideva, da bi se mehanizem sprožil, ko bi cena plina tri dni presegala določeno vrednost, razlika med ceno na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF in globalnimi cenami pa bi bila tri dni višja od 35 evrov.
Pomen konkurenčnosti na globalni ravni
Evropska komisija je predlog mehanizma predstavila sredi novembra. Njen predlog predvideva, da bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.
Spričo visokih cen energije so voditelji članic EU v sklepih poudarili pomen ohranitve evropske gospodarske, industrijske in tehnološke baze ter enakih konkurenčnih pogojev na globalni ravni.
Komisijo so pozvali, naj v začetku leta predstavi predloge, ki bi omogočili uporabo vseh relevantnih nacionalnih in evropskih orodij ter tudi izboljšali pogoje za naložbe. Pozvali so jo še k pripravi strategije za okrepitev konkurenčnosti in produktivnosti.
Velik poudarek na odnosih z ZDA
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je sicer v pismu voditeljem že pred vrhom za začetek prihodnjega leta napovedala predstavitev predlogov na področju državnih pomoči, ki bi omogočile bolj zeleno gospodarstvo. Poleti pa bo predstavila predlog sklada za podporo evropski industriji pri zelenem prehodu.
Voditelji pa so na vrhu v Bruslju razpravljali tudi o odnosih z ZDA, kjer so govorili predvsem o posledicah ameriške zakonodaje za zmanjšanje inflacije, ki pri subvencijah za zeleni prehod daje prednost domačim podjetjem.
Slovenski premier Robert Golob je glede omenjenega zakona dejal, da ta ni usmerjen proti Evropi, temveč proti podnebnim spremembam, zato se mu mora Evropa pridružiti, je prepričan. “V dilemi, ali je akt za zmanjšanje inflacije usmerjen proti Evropi, moramo biti zelo eksaktni. To ni akt, usmerjen proti Evropi ali proti Kitajski, to je akt, ki je namenjen Ameriki,” je Golob povedal o ameriškem zakonu, ki pri subvencijah za zeleni prehod daje prednost domačim podjetjem.
Ta akt ima po premierjevih besedah eno zelo dobro lastnost, tj. da je usmerjen proti podnebnim spremembam. Zato se mu je treba pridružiti, ne pa se boriti proti njemu.
“Ta usmeritev se mi zdi tako pomembna. Ker če bomo mi tekmovali z ZDA na področju, kjer si v resnici želimo sodelovanja, potem nismo razumeli ničesar,” je poudaril.
V kompromis vključena tudi Nemčija
Že pred sestankom pa je premier Robert Golob predstavil, kakšne usmeritve bodo voditelji dali ministrom za energetiko, ki se bodo znova sestali v ponedeljek: “Verjamem, da bo danes pri energetiki razprava tekla predvsem v smer, da se na naslednjem svetu ministrov pripravi takšen predlog, ki bo dobil kvalificirano večino. Ne verjamem, da bomo iskali soglasje, danes je na nek način simbolično zadnja možnost, ampak je to po mojem mnenju nesmiselno,”
Izrazil je prepričanje, da bodo ministri dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina, o katerem se na torkovem zasedanju niso uspeli dogovoriti. Razhajanje med članicami po njegovih besedah ostaja samo še glede višine kapice, predvsem pa glede tega, ali bo omejevanje cene veljalo samo za nizozemsko trgovalno vozlišče TTF ali za vse borze. Kot je v torek povedal infrastrukturni minister Bojan Kumer, se Slovenija zavzema za to, da bi se mehanizem uporabljal za vse regionalne borze.
Kako visoka bo omejitev, po premierjevem mnenju niti ni pomembno, saj da je lahko vsaka cena previsoka ali pa prenizka, če je fiksna. Bistveno bolje je, da se določi formulo, ki se prilagaja tržnim razmeram. “Pomembno je, da damo sporočilo, da kapica prihaja in da prihaja odločno in enotno, konec koncev se lahko o višini razpravlja tudi čez tri ali šest mesecev in se jo takrat popravi, če bi prišlo do kakršnihkoli odmikov od tega, kar se danes kaže na trgu,” je še poudaril in dodal, da bi morala več za iskanje kompromisa storiti tudi Evropska komisija.
Zadnji kompromisni predlog češkega predsedstva Svetu EU predvideva, da bi se mehanizem sprožil, ko bi cena plina tri dni presegala določeno vrednost, razlika med ceno na TTF in globalnimi cenami pa bi bila tri dni višja od 35 evrov.
“Danes smo blizu temu, da bi bile vse velike evropske države bile vključene v kompromisni predlog,” je zaključil Golob, kar pomeni, da bi bila vključena tudi Nemčija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!