DZ je danes z 52 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Zakonu sta nasprotovali vlada in banke, ki so že napovedale, da bodo vložile pobudo za oceno ustavnosti zakona s predlogom za njegovo začasno zadržanje.
Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.
Zakon predpisuje vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh.
Kovšca prepričan, da je zakon tehnično izvedljiv
Predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želeli sistemsko rešitev, zato so po sprejemu zakona za ureditev problematike veseli velike podpore poslancev.
Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil. Predlog ni v neskladju z ustavo, reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je dejal.
V torek je ustavno sodišče javno objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične.
Odločba ustavnega sodišča, objavljena v torek, pa Združenju Frank daje tudi upanje, da bodo sodni postopki – teh je v teku še kar nekaj – zdaj “končno stekli v pravo smer in bodo kreditojemalci dosegli pravico tudi v sodnih mlinih,” je zapisal predsednik združenja Matjaž Sušnik.
Po mnenju bank zakon škodljiv za večino Slovencev
V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da bodo skupni stroški bank veliko večji od 300 milijonov evrov, kolikor znaša ocena, banke pa bodo morale razmisliti o ukrepih za nadomestilo teh stroškov. “To bo vsekakor pomenilo manj posojil za stanovanja ali blago ali pa višje cene finančnih storitev,” so jasni.
Zakon bo imel po njihovem mnenju zato dolgotrajne negativne posledice za slovenske družine, podjetnike, banke in celotno gospodarstvo, nesorazmerno naj bi koristil le nekaj sto ljudem. “Na splošno je sprejem zakona žalitev za vse tiste Slovence, ki so se v preteklosti konzervativno odločili za posojilo v domači valuti ali evrih, čeprav je bilo to za njih dražje,” je zapisala direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo v pismu, naslovljenemu na predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednike poslanskih skupin.
Banke pa poleg škodljivosti zakona poudarjajo tudi, da sploh ni izvedljiv. Podatke namreč zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu.
NLB negativni učinek zakona ocenjuje na nekaj nad 70 milijonov evrov
Največja banka v Sloveniji NLB v prvi oceni učinka danes sprejetega zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje med 70 in 75 milijonov evrov. “Vpliv na NLB in NLB Skupino je znaten, vendar zelo obvladljiv glede na omejen obseg tega kreditiranja,” so zapisali.
V Addiko Bank, matični avstrijski banki skupine, ki je prisotna tudi v Sloveniji in predstavlja pravno naslednico nekdanje skupine Hypo Alpe Adria, ocenjujejo, da bi negativni učinek zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih lahko ob najslabšem scenariju dosegel 100 do 110 milijonov evrov. V tem primeru letos pričakujejo izgubo.
Banke v presojo ustavnosti, zveza potrošnikov zakon podpira
Združenje bank Slovenije je po sprejetju zakona ponovilo, da bodo banke vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvajanja. Da se bodo v primeru sprejetja zakona obrnile na ustavno sodišče, so napovedale že pred glasovanjem.
Vloga za zadržanje veljavnosti do presoje ustavnosti zakona bo medtem vložena “zaradi nepopravljivih škodljivih posledic za pobudnice, za finančno stabilnost in za gospodarstvo kot celoto”. V bankah namreč poudarjajo, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen ter operativno neizvedljiv, obenem pa ogroža finančno stabilnost bančnega sistema.
V Zvezi potrošnikov Slovenije medtem zakon podpirajo in ga vidijo kot pomembnega za varstvo porabnikov. Njihovo mnenje je, da bo Slovenija s sprejemom in uveljavitvijo zakona pokazala, da na trgu zahteva spoštovanje zakonodaje in odgovorno ravnanje ponudnikov finančnih produktov ter da pojmuje varstvo potrošnikov kot pomembno ustavnopravno zaščiteno dobrino.
Široka podpora predlogu
Kljub odklonilnem odnosu bank do zakona pa ga je DZ potrdil z veliko večino. Z njim so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ.
“Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli,” je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS je dodal, da ima “raje ljudi kot banke”. Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun, je dejal Luka Mesec iz Levice. “Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti,” pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.
V SAB so po navedbah Marka Bandellija mnenja, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Tudi vlada je predlogu nasprotovala in ni soglašala z navedbo, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse kreditojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in kreditojemalci, vlada pa je opozarjala še na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.
DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.
