Država je danes vplačala 300 milijonov evrov za premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). Gre za prvo od dveh tranš v obliki naknadnih vplačil kapitala, so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga. Drugi del v višini 192 milijonov evrov bo predvidoma vplačala do 15. decembra.
Za vplačilo drugega dela je potrebna vladna odobritev dopolnitve letnega načrta upravljanja, so pojasnili na Slovenskem državnem holdingu (SDH). Skupina HSE se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Teša zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb, so izpostavili.
Ob upoštevanju bodočih razmer in poslovanja skupine HSE bo SDH zasledoval cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo. Pred odločitvijo o naknadnem vplačilu kapitala je SDH izvedel tudi test zasebnega vlagatelja, iz katerega jasno izhaja, da je vrednost lastniškega kapitala v primeru izvedbe naknadnega vplačila v kapital višja od vrednosti lastniškega kapitala v primeru, če naknadno vplačilo ne bi bilo izvedeno. S tem je po pojasnilih SDH tudi izkazana ekonomska upravičenost transakcije in dokazuje, da dokapitalizacija ne predstavlja državne pomoči.
Dopolnjeni letni načrt upravljanja za leto 2022, ki družbam s področja energetike zagotavlja do 300 milijonov evrov za finančno stabilnost in s tem zanesljivost oskrbe odjemalcev z energijo, je vlada odobrila sredi novembra, konec meseca pa so ji v odobritev poslali še dopolnitev, ki zagotavlja dodatnih 200 milijonov evrov. V HSE so poudarili, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. Proizvodnja hidroelektrarn bo zaradi slabe hidrologije v letošnjem letu za kar 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih dvajsetih letih, so izpostavili.
Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE letos približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva. Tega tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, so ocenili. “Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov, zato je podobno kot v drugih evropskih državah tudi slovenska država septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene,” so zapisali v sporočilu.
Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje šestega bloka Teš, ter zaostrenih tržnih razmer, je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov. “Vse skupaj bo skupini HSE omogočilo, da bo lahko tudi v času energetske krize in izredno povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobna samostojno in učinkovito upravljati z lastno proizvodnjo električne energije ter s tem tudi v bodoče zagotavljati konkurenčno oskrbo z električno energijo v državi,” so sklenili v HSE.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje