Skladišča plina v EU so po podatkih združenja sistemskih operaterjev plinske infrastrukture v EU napolnjena 80,2-odstotno. To pomeni, da je napolnjenost skladišč več kot dva meseca pred rokom presegla osnovni cilj uredbe EU o skladiščenju plina, ki so jo države potrdile konec junija, veljati pa je začela na začetku avgusta.
Članice Unije so za zagotovitev kolikor toliko nemotene oskrbe s plinom v jesensko-zimski sezoni na predlog Evropske komisije sprejele več dodatnih ukrepov. Eden od teh je omenjena uredba o skladiščenju plina.
Ta predvideva, da bi morala biti skladišča do 1. novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Obenem določa, da bo skušala Unija letos skupaj napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Obveznost posamezne članice za polnjenje bo omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih.
Za države, ki nimajo skladiščnih zmogljivosti, to je tudi Slovenija, začasni dogovor določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim bo skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer bodo morala prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.
Slovenski dobavitelji imajo skladiščne zmogljivosti v sosedah Italiji, Avstriji in Hrvaški. Pozitivne novice prihajajo tudi iz teh držav. Italijanska skladišča so napolnjena skoraj 82-odstotno, Hrvaška 76-odstotno, avstrijska pa 66-odstotno. V zadnjih dveh državah se v zadnjih tednih hitro polnijo.
Na dobri poti tudi Nemčija
Še bolj pozitivno je na energetskih trgih danes odmevalo to, da so skoraj 84-odstotno napolnjena nemška skladišča plina, kar močno presega nacionalni 75-odstotni cilj do 1. septembra. Nemčija si je kot največje evropsko gospodarstvo, ki je bilo nadpovprečno odvisno od ruskega plina, namreč zastavila ambicioznejše cilje od evropske uredbe in želi do 1. oktobra napolniti 85 odstotkov skladišč, do 1. novembra pa 95 odstotkov. Vsaj do oktobrskega cilja je na zelo dobri poti.
Kljub temu pa skladiščene zmogljivosti plina zadostujejo le za nekaj več kot petino letne porabe plina v EU, kar pomeni, da bo treba s plinom jeseni in pozimi tudi varčevati, članice EU pa si skupaj z Evropsko komisijo že mesece prizadevajo najti alternative ruskemu plinu. Pri tem so prav tako uspešne, saj se je delež Rusije v uvozu plina v EU od lanskih okoli 40 odstotkov več kot prepolovil. Tudi v Nemčiji je namesto približno 55 odstotkov letos le okoli četrtinski, samo julija pa je bil celo pod desetimi odstotki.
Dogajanje je v zadnjih dneh nekoliko znižalo borzno ceno plina, ki pa še vedno ostaja blizu rekordnih ravni. Če je pred dnevi na nizozemskem vozlišču cena megavatne ure za dobavo v naslednjem mesecu dosegla 340 evrov, je trenutno pri 275 evrih.
Še vedno pa je, tudi zaradi vnovične prekinitve dobav ruskega plina po plinovodu Severni tok 1, na ravni desetkratnika cene v začetku 2021. Izjemno visoke cene plina posledično dvigujejo tudi borzne cene elektrike, saj cena plina v pomembnem delu določa cene elektrike. Poleg tega na ceno elektrike vplivajo tudi drugi omejitveni dejavniki na strani ponudbe, na primer huda suša in težave v nekaterih francoskih jedrskih elektrarnah.
Cena elektrike za dobavo v naslednjem letu je na nemški borzi, ki je referenčna v Evropi, tako pred dnevi presegla 1000 evrov za megavatno uro, a je v zadnjih dneh znatno upadla in je trenutno nekaj nad 600 evrov. Ob spodbudnih novicah glede plina je k temu prispevala tudi napoved Evropske komisije o skorajšnjem izrednem posegu na energetski trg, ki naj bi presekal prepletenost cen plina in elektrike.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje