Jože Anderlič ima idejo za "amorfno gmoto": mikrostanovanja. Občina mu je šla zelo na roko

Na območju nekdanje tovarne Kolinska ob Šmartinski cesti v Ljubljani bo družba Reitenburg, za katero stoji poslovnež Jože Anderlič, po odločitvi, ki je padla pred volitvami, namesto 80 lahko zgradila kar 201 stanovanje. Poslopje, ki je bilo predvideno za rušenje, bodo lahko ohranili, ga napolnili z mikrostanovanji in nadzidali s štirimi lesenimi montažnimi dvoetažnimi "hišami" z lastnimi terasnimi vrtovi, ki naj bi imeli razgled na ljubljanski grad. Zaradi vseh teh sprememb prvotno načrtovanega javnega trga in parkovnih površin ne bo. Občina je vse to le v nekaj mesecih potrdila z lokacijsko preveritvijo, instrumentom, ki je po zakonu namenjen manjšim spremembam prostorskih pogojev.
Degradirano območje nekdanje tovarne Kolinska ob Šmartinski cesti v Ljubljani že vrsto let čaka na temeljito preobrazbo. Leta 2015 je ljubljanski mestni svet za širše območje sprejel občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki je določal, kje bodo zrasle nove stanovanjske in poslovne stavbe, kje bodo javni trg, parkovne površine in prometnice ter katere stare industrijske objekte bodo odstranili.
Kljub začetnemu optimizmu se nato dolgo se ni zgodilo nič. Zgodba je dobila pospešek šele, ko je vanjo stopil znani poslovnež Jože Anderlič. Gre za investitorja, ki je v Ljubljani konec leta 2023 dokončal luksuzni stanovanjski kompleks Schellenburg.
Zemljiška knjiga razkriva, da je Anderlič več tisoč kvadratnih metrov zemljišč na območju Kolinske prek družbe Reitenburg Objekt od Atlantic Droge Kolinske kupil julija letos. Razkriva tudi, da je vsaj del denarja za nakup verjetno zagotovilo podjetje Grad.in, ki ima na nepremičninah vpisani dve hipoteki v višini 6,4 milijona evrov.
Grad.in je ljubljansko podjetje, ustanovljeno leta 2008, ki je v enakovredni, 50-odstotni lasti ter pod skupnim vodstvom direktorjev Branka in Boruta Brinška. Družba je na slovenskem trgu znana predvsem po posojanju denarja, odkupovanju terjatev in finančnem prestrukturiranju, pri čemer kljub majhnemu številu zaposlenih ustvarja visoke prihodke in večmilijonske dobičke. V medijih sta brata Brinšek zaslovela kot ena redkih finančnih zmagovalcev stečaja nekdanjega gradbenega velikana SCT, kjer sta prek odkupovanja terjatev prišla tudi do dela nepremičnin Ivana Zidarja. Novejše medijske objave pa ju izpostavljajo kot največja posamična upnika v prisilni poravnavi družbe Hmezad-TMT ter kot pobudnika blokade računov turškega gradbinca Yapi Merkezi pri projektu drugega tira.
Če je projekt prej 10 let stal, so se po Anderličevem nakupu postopki začeli za odvijati z veliko hitrostjo.
Iz javno dostopnih dokumentov lahko ugotovimo, da so še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe začeli nastajati načrti, kako bi lahko na območju nekdanje Kolinske zgradili bistveno več stanovanj, ne da bi morali v zamudno spreminjanje občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar bi jim lahko vzelo tudi dve leti. Reitenburg Objekt in Atlantic Droga Kolinska sta izkoristila možnost lokacijske preveritve, instrumenta, ki je po zakonu od leta 2018 naprej namenjen manjšim spremembam prostorskih pogojev.

V treh mesecih je bilo vse urejeno
Lokacijska preveritev je že junija romala na ljubljansko občino, mesec kasneje je ministrstvo za okolje in prostor nanjo podalo pozitivno mnenje, avgusta je občina izvedla javno razgrnitev, v začetku septembra pa gradivo uvrstila na sejo mestnega sveta, ki so jo sklicali 28. septembra.
Šlo je za zadnjo sejo pred lokalnimi volitvami. Mestni svetniki so z 26 glasovi za (te so zagotovili v Listi Zorana Jankovića in Gibanju Svoboda) namere družbe Reitenburg Objekt, ki je imela od lokacijske preveritve bistveno večje koristi kot Atlantic Droga Kolinska, potrdili. Čeprav so svetniki glasovali o lokacijski preveritvi, ki je po zakonu namenjena manjšim spremembam prostorskih pogojev, so spremenili višino, velikost in položaj stavb, dovoljeno število stanovanj, etapnost gradnje ter ureditev cestnih in javnih površin.
Poleg tega bosta lahko po sklepu mestnega sveta investitorja sedaj svoja projekta razvijala ločeno, čeprav je prvotni akt zahteval izvedbo v eni fazi.
Namesto 80 stanovanj jih bodo lahko zgradili 201
Ena najbolj očitnih sprememb je povečanje dovoljenega števila stanovanj. OPPN iz leta 2015 je v prostorski enoti PE2 dovoljeval največ 80 stanovanj, po lokacijski preveritvi jih bo lahko Anderličeva družba zgradila kar 201.

Na prvi pogled bi lahko sklepali, da je občina investitorju omogočila tudi bistveno večji obseg pozidave. Toda številke razkrivajo nekoliko drugačno zgodbo. Prvotni OPPN je za novo pozidavo v PE2 dovoljeval 21.699 kvadratnih metrov nadzemne bruto tlorisne površine (BTP). Po novi ureditvi je dovoljeno 22.535 kvadratnih metrov, torej le 836 kvadratnih metrov ali slabe štiri odstotke več.
Kako bo Anderliču na skoraj enaki površini uspelo urediti toliko več stanovanj?
Del odgovora se skriva v spremenjeni zasnovi stanovanj. Investitor namreč načrtuje tudi mikrostanovanja, velika približno 25 kvadratnih metrov, ki bi jih bodo uredili v enem od obstoječih industrijskih objektov, ki ga je prvotni OPPN izrecno uvrščal med objekte, predvidene za rušitev.
Z lokacijsko preveritvijo je družba Reitenburg Objekt to uspela spremeniti. Ne samo, da bodo lahko stavbo ohranili in jo napolnili z mikrostanovanji, temveč bodo lahko objekt nadzidali še z dvema dodatnima terasnima etažama. Načrt družbe je na streho objekta postaviti s štiri lesene montažne hiše z lastnimi terasnimi vrtovi, od koder naj bi se razgled razprostiral “proti ljubljanskemu gradu”.
Z lokacijsko preveritvijo je občina investitorja rešila še ene ovire: če je bilo prvotno predvideno, da bi morali pred gradnjo prvih 200 stanovanj na območju urediti vrtec s štirimi oddelki, sedaj tega pogoja ni več.
Namesto industrijske stavbe sta izginila javni trg in zeleni park
Ker so na občini ugodili želji investitorja, se je pojavila težava. Prvotni OPPN je na obravnavanem območju predvideval večji javni trg in parkovne površine med objekti. Trg naj bi povezoval prostorsko enoti PE1 s sosednjo enota PE2 ter omogočal prehajanje med Šmartinsko in Kolinsko ulico.
Zaradi spremembe v lokacijski preveritvi so javne površine morali razporediti povsem drugače. Del predvidenega odprtega prostora bo zasedla ohranjena industrijska stavba, del pa nova cesta, ki bo povezala Kolinsko ulico s Šmartinsko cesto. Namesto prvotnega trga bo tako nastal zgolj “manjši poljavni trg”, zasnovan tudi kot prehod med stavbama.
Kako velika je sprememba, je mogoče razbrati neposredno iz elaborata lokacijske preveritve, ki ga je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ).
Po prvotnem OPPN so površine, namenjene javni rabi, znotraj območja lokacijske preveritve obsegale 7.400 kvadratnih metrov. Po novi zasnovi jih je predvidenih le še dobrih 1.100 kvadratnih metrov ali 85 odstotkov manj.
Pojavila se je potreba po novi cesti
Pomemben razlog za lokacijsko preveritev je tudi nova cestna povezava. Če je bilo sprva predvideno, da bi se območje navezovalo na Kolinsko in Kavčičevo ulico s krajšo notranjo cesto, občina zdaj očitno načrtuje bistveno daljšo povezavo med Šmartinsko in Kolinsko oziroma Kavčičevo ulico. Nova cesta naj bi prevzela povezovalno funkcijo sedanje Kolinske ulice, s katere avtomobili ne bodo več mogli zapeljati na Šmartinsko cesto. Po elaboratu bo imela nova C6 na posameznih delih od dva do tri vozne pasove, pločnike, kolesarske steze in zelenice. Njen cestni profil bo širok do 18 metrov.
Na seji mestnega sveta je predstavnica občinskega oddelka za urejanje prostora Barbara Jovan pojasnila, da je spremenjena cestna zasnova nastala med pripravo sprememb občinskega prostorskega načrta.
Višji stavbi, drugačna parcelacija in ločena projekta
Lokacijska preveritev prinaša še več drugih sprememb. Največja dovoljena višina nove stanovanjske stavbe B1 ob Šmartinski cesti se je povečala s 40 na 50 metrov. Stavba bo tudi drugačne oblike in bistveno daljša, čeprav se je njena dovoljena nadzemna bruto tlorisna površina zmanjšala s 15.588 na 9.185 kvadratnih metrov.
Poslovna stavba B2, ki jo načrtuje Atlantic Droga Kolinska, bo lahko visoka do 20 metrov, medtem ko je prvotni prostorski načrt višino vezal na nižjo obstoječo stavbo K2. Dovoljena bruto površina B2 se je zmanjšala s 6.111 na 5.635 kvadratnih metrov.
Spremenila se je tudi parcelacija. Prvotni prostorski načrt je za novi stavbi B1 in B2 predvideval skupno gradbeno parcelo in skupno kletno zasnovo. Po novem bosta investitorja lahko gradila ločeno, z lastnimi podzemnimi etažami in ločenimi gradbenimi dovoljenji.
Zakaj leta 2015 rušitev, leta 2026 pa ohranitev in nadzidava?
Reitenburg Objekt kot pomemben razlog za ohranitev industrijske stavbe, kar je povzročilo celo vrsto sprememb v prostorskem aktu, navaja kakovost obstoječe konstrukcije, možnost trajnostne prenove in funkcionalno zaklonišče v drugi kleti. Po njihovi oceni bi bilo rušenje statično ustrezne stavbe z vidika racionalne uporabe materialov in varovanja okolja nesmiselno.
Ti argumenti so lahko tehtni. Vendar je zanimivo, da je občina možnost rekonstrukcije poznala že ob sprejemu prvotnega prostorskega načrta.
Ključno vprašanje zato ni, ali je ohranitev industrijske stavbe sama po sebi smiselna, temveč ali lahko odločitev za njeno ohranitev upravičuje tudi druge, precej obsežnejše spremembe prostorskega načrta.
Zakaj lokacijska preveritev in ne sprememba OPPN?

To je osrednje vprašanje celotne zgodbe. Lokacijska preveritev je po 134. členu Zakona o urejanju prostora instrument, namenjen manjšim spremembam izvedbene regulacije prostora. Po 136. členu lahko občina dovoli individualno odstopanje od posameznih prostorskih izvedbenih pogojev, če investicijska namera zaradi objektivnih okoliščin teh pogojev ne more izpolniti.
Zakon določa tudi dodatne pogoje. Odstopanja med drugim ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, bistveno spreminjati načrtovanega videza območja oziroma poslabšati bivalnih razmer.
Občina je pred potrjevanjem lokacijske preveritve na mestnem svetu navajala, da je prejela pozitivno mnenje ministrstva za okolje in prostor. A dopis, ki so nam ga poslali z ministrstva, govori drugačno zgodbo. Ministrstvo v njem pojasnjuje, da od 15. oktobra 2025 pri lokacijskih preveritvah za individualna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev ne sodeluje več kot nosilec urejanja prostora za področje prostorskega razvoja. Občina zato lahko postopek nadaljuje brez njegovega mnenja, ob upoštevanju veljavnih predpisov. Ministrstvo torej sploh ni vsebinsko presojalo, ali so predlagana odstopanja dopustna.
Opozicija kritična do obsežnih sprememb po hitrem postopku
Čeprav je bila lokacijska preveritev (tako kot običajno) z glasovi Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda brez težav sprejeta v mestnem svetu, pa med razpravo ni manjkalo kritik na ta postopek.
Med bolj glasnimi je bil svetnik Aleš Primc, ki je opozoril, da je občina namesto minimalnih odstopanj z lokacijsko preveritvijo pristala na nov OPPN. “In jaz se sprašujem, prvič, zakaj se zdaj tako mudi, zakaj na zadnji seji mestnega sveta v tem sklicu moramo na vrat na nos te stvari sploh obravnavati in zakaj silite mestni svet v popolno nezakonitost. To niso nobena manjša individualna odstopanja. In je pravzaprav zadeva porušena z vsemi načeli trajnosti, o katerih tako radi govorite.”
Da je občina tik pred volitvami podlegla interesom vplivnih posameznikov, je prepričan tudi Denis Striković iz Vesne. “In ravno v tem neprimernem času in toliko sprememb. Tukaj sta dve zelo podobni slovenski besedi: ‘preveritev’ in ‘prevetritev’. Takole se mi zdi, da je to res neka prevetritev tega OPPN v močno korist kapitala in teh investitorjev. Jaz sem imel priložnost se srečati s stanovalci Zelene jame in pozdravljam njihovo organiziranost. Še posebej bo ta njihova organiziranost pomembna, ker v prihodnjih desetletjih se bo v Zeleni jami zgodilo veliko sprememb, in če ne bodo pazljivi, se bo zgodilo veliko stvari, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi in kvaliteto okolja. To je ena od teh,” je poudaril Striković.

Spremembe je po drugi strani zagovarjal podžupan in svetnik Liste Zorana Jankovića Rok Žnidaršič. “Danes je to območje degradirano, torej degradirano urbano območje zapuščene propadle industrije. In ni javno dostopno. Po tem projektu se bo zelena površina, ki bo javno dostopna, bistveno povečala. /…/ Skratka, gre za revitalizacijo zapuščene industrije, kar je eden od ključnih ciljev. In ta projekt bo primer, eden od redkih, kjer bosta dva zasebna investitorja preuredila obstoječo zapuščeno industrijo, mogoče zaenkrat prvič v Ljubljani, na način, ki bo strokovno zgleden in ki bo seveda ponudil tudi javne vsebine,” je opozoril Žnidaršič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje