Statistični urad RS je opravil revizijo četrtletnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za obdobje od leta 2018 do letošnjega prvega polletja in tako kot pri konec avgusta objavljenem popravku letne ocene največ odstopanj ugotovil pri podatkih za leto 2022. Popravki za prvo in drugo četrtletje letos so minimalni.
V primerjavi s podatki pred revizijo so se letne stopnje rasti obsega BDP za vsa štiri četrtletja leta 2022 znižale v razponu od 5,2 (v prvem četrtletju) do 0,4 odstotne točke (v četrtem četrtletju).
Ta odstopanja so posledica popravka letne ocene gospodarske rasti za leto 2022, po katerem se je slovenski BDP lani realno zvišal za 2,5 odstotka in ne za 5,4 odstotka, kot so na statističnem uradu izračunali sprva.
Največje spremembe so bile v predelovalnih dejavnostih in trgovini, precej manjše pa v ostalih storitvenih dejavnostih, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Romana Korenič s statističnega urada. Precenjeni so bili tudi izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev in investicije.
Manj sprememb je pri reviziji podatkov za leto 2023. V medletni primerjavi ostaja ocena gospodarske rasti po desezoniranih podatkih za prvo četrtletje pri 0,8 odstotka, za drugo četrtletje pa pri 1,4 odstotka, je povedala.
So pa statistiki znižali oceno četrtletne stopnje rasti BDP z izločenimi vplivi sezone in koledarja, in sicer za prvo četrtletje za 0,6 odstotne točke na 0,2 odstotka, za drugo četrtletje pa za 0,2 odstotne točke na 1,1 odstotka.
Korenič je povedala, da se je domača potrošnja tudi po revidiranih podatkih letos zmanjšala, in sicer v drugem četrtletju bolj izrazito kot v prvem. K temu zmanjšanju je v veliki meri prispevalo zmanjšanje zalog.
Medtem se je potrošnja gospodinjstev, ki se je v prvem četrtletju povečala za okrog tri odstotke, v drugem četrtletju zmanjšala za 1,6 odstotka. To zmanjšanje so statistiki zasledili v večini potrošnih skupin, naraščali so le izdatki za trajne dobrine, predvsem avtomobile. Povečali so se tudi izdatki za storitve, najbolj za tiste, ki so vezane na preživljanje prostega časa in počitnic, torej za gostinske in nastanitvene storitve.
Izvoz se je, potem ko se je v prvem četrtletju letos povečal za 2,2 odstotka, v drugem četrtletju zmanjšal za 1,7 odstotka. V drugem četrtletju se je izrazito zmanjšal tudi uvoz, namreč za okoli osem odstotkov. Posledično je bil tako v prvem kot drugem četrtletju zelo velik zunanjetrgovinski presežek, to je 4,7- oz. 5,8-odstoten.
Investicije v osnovna sredstva so na gospodarsko rast v obeh četrtletjih letos vplivale pozitivno. Najbolj izrazito so se povečale investicije v gradbeništvu, v drugem so bile s 30-odstotno rastjo celo najvišje doslej. Med investicijami v tej panogi izstopajo investicije v nestanovanjske objekte, denimo v železniško in cestno infrastrukturo.
V gradbeništvu je bilo v začetku leta 2023 opaziti tudi največjo rast zaposlovanja. V celoti gledano so sicer na statističnem uradu v letošnjem drugem četrtletju našteli rast števila zaposlenih za 15.000 oz. 1,4 odstotka na nekaj manj kot 1,1 milijona. “Zaposlenost po reviziji je celo višja, kot je bila sprva ocenjena,” je povedala Korenič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!