Zaradi težav pri dobavi novih motornih vozil in ozkih grl pri dobavah surovin na svetovnem tržišču, se je v zadnjih mesecih močno povečalo povpraševanje po rabljenih vozilih. Prodajalci rabljenih avtomobilov so prav zaradi tega dvignili cene za okoli 20 do 30 odstotkov, a dodajajo, da bodo v prihodnjih mesecih odvisne tudi od tega, koliko rabljenih vozil bo na tujih trgih sploh na voljo. Trenutno pa je tako, da lahko marsikdo rabljeno vozilo proda celo dražje, kot ga je kupil. Do kdaj bo še tako?
Zaradi dolgih čakalnih dob novih vozil se številni kupci odločijo, da bodo raje kupili dobro ohranjeno rabljeno vozilo. Zaradi povečanega povpraševanja so cene rabljenih vozil skokovito narasle: avtomobil iste znamke in letnika je pred tremi leti stal tudi do 30 odstotkov manj kot stane danes.
Cene rabljenih vozil pa naraščajo, saj se višajo tudi cene na tujih trgih, od koder jih slovenski prodajalci rabljenih vozil pogosto uvažajo. Po podatkih Avtomoto zveze Slovenije (AMZS) letno v Sloveniji lastništvo rabljenih vozil zamenja približno 200 tisoč ljudi, kar je okoli štirikrat več kot tistih, ki na na leto kupijo nov avtomobil.
Marko Ferlin iz portala narociavto.si, kjer so specializirani za uvoz avtomobilov po naročilu, pravi, da je po prvem zaprtju zaradi covida-19 zelo naraslo povpraševanje po uvozu rabljenih vozil. “Naslednje leto so bili Slovenci rahlo zadržani, predvsem na račun negotovosti, kaj bo v prihodnje in koliko časa bo koronakriza še trajala ter seveda zaradi čakanja na novi, nižji davek na motorna vozila (DMV).
V letu 2021 je bil porast povpraševanja ogromen, DMV je bil toliko nižji, da je zrasla prodaja najpogosteje prodajanih vozil, prodaja športnih vozil pa je sploh poskočila.”
Ob tem je poudaril, da se je v zadnjih dveh letih spremenil tudi način kupovanja avtomobilov. “Danes je glavno vprašanje, kdo ima kaj na zalogi, kdo ima kaj v prihodu in koliko časa traja, če ga stranka naroči čisto na novo. Danes je glavna pogajalska pozicija čas, ne cena. Če je želeno vozilo dobavljivo takoj, to pomeni, da mora biti dražje. In rabljena vozila so dobavljiva takoj.” Tudi kupci po mnenju Ferlina ne iščejo več izključno malo rabljenih vozil, starih do pol leta, temveč gledajo tudi starejša vozila.
Peter Kavčič, urednik portala DoberAvto.si, ki deluje kot platforma za transparentno prodajo in nakup rabljenih in novih vozil, nam je povedal, da se je bilo povpraševanje po rabljenih avtomobilih v začetku leta večje, v drugem kvartalu leta pa se vendarle nekoliko umirja, prav tako pa je po njihovih ugotovitvah tudi priliv rabljenih avtov iz tujine za 15 odstotkov manjši kot leta 2021.
“V povprečju so cene višje za 20 do 30 odstotkov. Gre namreč za osnovne zakonitosti tržne ekonomije, saj povpraševanje presega ponudbo. Je pa dogajanje pri nas zelo povezano z velikimi evropskimi trgi, od koder naši trgovci pripeljejo največ rabljenih avtomobilov,” razlaga Kavčič in dodaja, da so se roki za dobavo podaljšali predvsem zaradi pomanjkanja določenih komponent in zaostrenih geopolitičnih razmer.
“Opažamo, da so marsikatere lizing hiše in podjetja, ki upravljajo vozne parke, uporabo vozil podaljšali še za eno leto. To pa pomeni, da določenega števila avtomobilov, ki bi sicer prišli na trg rabljenih vozil, kot je bilo to v preteklosti, sedaj ni, in posledično je ponudba manjša, cene rabljenih vozil pa rastejo,” meni Kavčič.
Prodajalec rabljenih vozil iz okolice Maribora, ki ne želi biti imenovan, nam je povedal, da se mu je v zadnjem letu povpraševanje po rabljenih vozilih povečalo za skoraj 50 odstotkov. “Zelo hitro prodam praktično vse, kar mi uspe uvoziti, težavo imam predvsem pri dobavi vozil višjega cenovnega razreda. Moji kupci iščejo predvsem tovrstne avtomobile, zato se mi je posledično prodaja nekoliko celo zmanjšala,” je povedal naš sogovornik.
Čeprav pravi, da so se postopki uvoza rabljenih vozil v zadnjih letih zelo skrajšali, pa težavo vidi predvsem pri dobaviteljih iz tujine, saj je tudi tam povpraševanja po rabljenih vozilih zelo veliko.
Padca cen avtomobilov še ni na vidiku, se pa njihova rast nekoliko umirja
Po podatkih statističnega urada Slovenci še vedno prisegamo na avtomobile srednjega in nižjega razreda evropske izdelave. V vrhu so tako znamke Renault, Volkswagen, Škoda in Peugeot. Marko Ferlin pravi, da so se prav tem znamkam, ki se jih masovno kupuje, najbolj dvignile cene, pri luksuznih in športnih avtomobilih je rast cen sicer prisotna, a je ta vseeno odstotkovno gledano nekoliko nižja.
“Padca cen še ni na vidiku. Se pa rast cen umirja. Eno pa je gotovo: ljudje so se sprijaznili, če potrebujejo oziroma hočejo drug avto, z nakupom več ne odlašajo. Vedo, da cene rastejo, čakanje na padec jih je do sedaj zelo drago stal, tako da so kupci dandanes hitrejši v svojih odločitvah,” razlaga Ferlin in dodaja, da bi se lahko nekje čez dobro leto dni lahko ustavila rast cen.
Pričakuje, da bi se stanje na trgu rabljenih vozil lahko nekako normaliziralo čez približno dve leti in takrat bi cene rabljenih vozil lahko spet padle.
Na AMZS pravijo, da je vojna v Ukrajini sicer močno vplivala na dobavne verige, a da je problem nastal predvsem v času pandemije covida-19. “Trenutna geopolitična situacija je razmere na trgu le še zaostrila, avtomobilska industrija pa se je še pred pandemijo soočala z izzivi transformacije, zlasti na področju elektrifikacije in digitalizacije.
Prav tako pa je industrijo in potrošnika pred velik izziv postavil tudi Evropski parlament z odločitvijo, da bo po letu 2035 dovoljena le prodaja novih avtomobilov in lahkih dostavnikov brez izpustov škodljivih plinov,” je povedal Peter Kavčič.
Po katerih rabljenih vozilih kupci najbolj povprašujejo?
Na portalu doberavto.si beležijo, da kupci daleč najbolj poizvedujejo po avtomobilih starih do pet let, drastično pa njihovo zanimanje pade za avtomobile, katerih cena presega 20 tisoč evrov: “To je očitno cenovna meja, do katere je večina Slovencev, ki kupuje rabljen avto, pripravljena investirati svoje prihranke za nakup avtomobila.”
Kot pravi Kavčič beležijo največ poizvedovanja po karavanih, saj ti na avtomobilskih trgih postajajo vse večja redkost, sledijo pa jim cestni terenci, katerih priljubljenost in množičnost se že nekaj let povečuje. “Ugotavljamo tudi, da kupci najbolj pogosto iščejo najcenejša vozila s ceno do pet tisoč evrov. Takih je skoraj polovica vseh poizvedovanj (oziroma 47,5 odstotka). Sledijo rabljena vozila s ceno med pet in deset tisoč evri (takih je 27,7 odstotka) in ceno od deset do 15 tisoč evrov (14,7 odstotka). Velika večina poizvedovanj je po avtomobilih z bencinskim (44 odstotkov) in dizelskim motorjem (42 odstotkov), okoli 12 odstotkov poizvedovanj pa smo zabeležili pri elektrificiranih avtomobilih (100-odstotno električnih ali hibridnih). Pet najbolj priljubljeni modelov avtomobilov na portalu DoberAvto.si je: VW golf, VW passat, Audi A4, Renault clio in BMW serije 3,” še pravi.
Dolge čakalne dobe na uvoz novih vozil
Cene novih vozil so v primerjavi s predkoronskim obdobjem poskočile tudi za več kot 20 odstotkov, saj na svetovnem tržišču močno primanjkuje ključnih surovin za izdelavo avtomobilov. Najbolj primanjkuje polprevodnikov oziroma čipov, zato v nekaterih avtomobilskih tovarnah praktično zaustavili proizvodnjo, ljudje pa morajo na naročena vozila čakati tudi več kot leto dni.
Kot že rečeno, pa je svoje naredila tudi vojna v Ukrajini; Volkswagen je kmalu po začetku spopadov napovedal zaustavitev proizvodnjo v dveh evropskih tovarnah, Renault pa je zaprl številne tovarne v Rusiji.
Mirko Fifolt iz sekcije za motorna vozila, ki deluje znotraj Trgovinske zbornice Slovenije, pravi, da se dobavni roki novih vozil razlikujejo od znamke do znamke. “Trenutno se na vozila z azijskih trgov čaka manj kot na vozila evropske izdelave,” je povedal Fifolt, ki tudi pravi, da azijski proizvajalci avtomobilov nimajo prevelikih težav z dobavo polprevodnikov oziroma mikročipov.
Če je nekoč veljalo, da je za luksuzne avtomobile bilo treba čakati zelo dolgo, je danes taka čakalna doba za povsem običajen avto. “Čakalna doba 18 mesecev in več na Ferrarija je razumljiva. Taka čakalna doba za VW golfa pa je preprosto nesmiselna,” je povedal Marko Ferlin.
V Sloveniji je bilo konec leta 2021 registriranih 1.189.457 osebnih avtomobilov, kar je za 2 odstotka več kot jih je bilo v letu 2020. Kot smo poročali, se je v Sloveniji močno zmanjšala prodaja osebnih in lahkih gospodarskih vozil, posledično pa je padel tudi odstotek registriranih vozil. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani prodanih kar 19,52 odstotka manj vozil.
AMZS je opravila tudi analizo prodaje osebnih avtomobilov na slovenskem trgu v letu 2021: “Če številke za leto 2021 primerjamo z rekordno prodajo osebnih vozil v tem stoletju, kar je bilo leta 2018, ko so trgovci v Sloveniji prodali 72.835 osebnih avtomobilov, ugotovimo, da je bila lani prodaja manjša za nekaj manj kot 19.000 avtomobilov oziroma za skoraj 26 odstotkov.”
Podatki statističnega urada o registracijah novih in rabljenih osebnih vozil
Po podatkih statističnega urada, je bilo od vseh cestnih vozil, prvič registriranih v letu 2021 v Sloveniji, skoraj 82.000 ali 65 odstotkov novih (takih, ki pred tem niso bila registrirana v tujini). Prvič registriranih novih cestnih vozil je bilo sicer za 7 odstotka več kot leta 2020, a za 20 odstotkov manj kot v 2019. Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov je bilo za 27 odstotkov manjše kot v letu 2019 oziroma je ostalo na ravni iz leta 2020.
Drugačna slika je pri prvič registriranih rabljenih osebnih avtomobilih; teh je bilo v primerjavi z letom 2020 za 26 odstotkov več. Se pa je močno povečalo število registracij vozil na električni ali hibridni pogon. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je povečalo za 70 odstotkov, na okoli 16.000, kar je bilo 1,3 odstotka vseh registriranih osebnih avtomobilov. Število električnih osebnih avtomobilov se je povečalo za 47 odstotkov, na okoli 5.400, kar je predstavljalo 0,5 odstotka vseh registriranih osebnih avtomobilov.
Vir Surs
Več nakupov vozil na električni in hibridni pogon, Slovenija še vedno daleč za evropskim povprečjem
V Sloveniji se je v zadnjih dveh letih močno povečala prodaja električnih vozil in vozil na hibridni pogon, in sicer za kar 47 odstotkov oziroma 70 odstotkov. Mirko Fifolt pravi, da v Sekciji za motorna vozila sicer opažajo rast prodaje tovrstnih vozil in jo tudi pozdravljajo, vendar pa je Slovenija še vedno na repu evropskih držav, ko gre za prodajo električnih in hibridnih vozil.
Ob tem je še povedal, da je povprečna čakalna doba za dobavo električnega avtomobila od šestih mesecev do enega leta. Po podatkih AMZS je bilo leta 2021 v Sloveniji prodanih 1689 električnih avtomobilov, kar je 3,13-odstotni tržni delež, kar poenostavljeno pomeni: vsak triintrideseti prodani avtomobil je imel električni pogon.
Ob tem pa na AMZS še poudarjajo, da je pri nakupu rabljenega električnega avtomobila bolj od števila prevoženih kilometrov pomembno število polnjen baterije. “Prav tako je zelo pomemben podatek, ali je bil avto polnjen na hitrih polnilnicah, ki z visokimi tokovi dodatno obremenjujejo baterijo in se zaradi tega hitreje zmanjša njena kapaciteta. Baterija je namreč eden najdražjih delov električnega avtomobila, ki prinaša tudi največ ugank,” nam je še povedal Peter Kavčič.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!