V Sloveniji najmanj brezposelnih po letu 1990

Gospodarstvo 05. Maj 202313:55 2 komentarja
Mladi v Sloveniji in beg možbanov
PROFIMEDIA

Na zavodu za zaposlovanje je bilo ob koncu aprila registriranih 48.598 brezposelnih oseb. To je 3,4 odstotka manj kot mesec prej, obenem pa je številka najnižja po letu 1990. A razmere se lahko še letos spremenijo.

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za 16,3 odstotka manj kot aprila lani, so sporočili z zavoda.

Minuli mesec se je na novo prijavilo 3.819 brezposelnih, kar je za 11,6 odstotka manj kot marca in za 6,8 odstotka manj kot aprila lani.

V primerjavi s predhodnim mesecem je bilo za 4,2 odstotka več prijav brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas in za 25 odstotkov več brezposelnih zaradi stečajev. Za dobro četrtino manj prijav je bilo presežnih delavcev, za skoraj trideset odstotkov so upadle prijave iskalcev prve zaposlitve.

Brezposelnost se je zmanjševala povsod po državi

V prvih štirih mesecih je bilo na novo prijavljenih brezposelnih 1,5 odstotka manj kot istem obdobju lani, obenem pa se je 11,7 odstotka manj brezposelnih tudi zaposlilo.

V prvi tretjini leta je bilo brezposelnih v povprečju 51.929 oseb na mesec, kar je 17,3 odstotka manj kot leta 2022, so še zapisali na zavodu.

Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Foto: Borut Živulović/BOBO

Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda.

V primerjavi z marcem se je aprila brezposelnost najbolj zmanjšala v območni službi Murska Sobota (-5,3 odstotka), najmanj pa v območni službi Trbovlje (-1,1 odstotka). Bolj kot na ravni države se je brezposelnost zmanjšala še v območnih službah Ptuj (-4,9 odstotka), Kranj (-4,8 odstotka), Nova Gorica (-4,3 odstotka), Koper (minus štiri odstotke) in Novo mesto (-3,9 odstotka).

Medletno se je brezposelnost najbolj zmanjšala v območni službi Trbovlje (-23,2 odstotka), najmanj pa v območni službi Velenje (-9,7 odstotka).

Samo aprila so delodajalci, med katerimi jih je bilo največ iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, zavodu sporočili 12.010 prostih delovnih mest oziroma za 27,2 odstotka manj kot marca in za 8,6 odstotka manj kot aprila lani.

Največ so jih sporočili za poklicne skupine delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah ter čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah.

Prostih delovnih mest, ki so jih sporočili delodajalci, je bilo v prvih štirih mesecih 20.771, kar je 1,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Ekonomisti še letos pričakujejo spremembe

Zahodna gospodarstva se že več let soočajo z velikim pomanjkanjem primernega kadra, kar se odraža tudi na rekordno nizkih ravneh brezposelnosti. Na N1 smo nedavno pisali tudi, da se po tiho in po malem že odpušča, vendar to ni opazno, saj delavci hitro najdejo nove zaposlitve. A ekonomisti na trgu dela še letos pričakujejo preobrat.

Profesorica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Polona Domadenik je po včerajšnjem vnovičnem zvišanju obrestnih mer za naš portal povedala, da imajo dvigi obrestnih mer najbolj direkten vpliv na investicije podjetij, kar vpliva tudi na zaposlitve. “Za evropska podjetja dvig pomeni, da se posojila dražijo, bistveno bolj previdna so pri investicijah, kar posledično klati povpraševanje po zaposlenih,” je pojasnila in napovedala, da v roku pol leta ne pričakuje več tako obsežne problematike presežnega povpraševanja po delavcih, kot jo imamo danes.

Profesorica ljubljanske ekonomske fakultete še pravi, da se bodo učinki dvigov obrestnih mer najprej pokazali v proizvodnji, kasneje se bo umirjati začel tudi storitveni sektor.

Podobno je po včerajšnji seji sveta ECB dejala tudi predsednica osrednjega organa denarne politike v območju z evrom Christine Lagarde. Ta je sicer glede gospodarske dejavnosti povedala, da po eni strani nanjo pozitivno vplivajo popuščanje pritiskov v dobavnih verigah, trenutno nižje cene energije ter pozitivni učinki fiskalne podpore za blažitev draginje. Omenila pa je še, da je trenutno v slabšem položaju predelovalna industrija, kjer se kljub izpolnjevanju zaostalih naročil obeti slabšajo, medtem ko bolje kaže storitvam.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje