Janševa ponujena roka opoziciji še bolj "velikodušna" kot pred leti. O čem se je pripravljen pogovarjati?

Predsednik vlade in največje koalicijske stranke SDS Janez Janša bo v sredo v skladu z napovedmi vsem parlamentarnim strankam poslal predlog sporazuma o sodelovanju v novem vladnem mandatu.

Podrobnosti bo jutri na novinarski konferenci predstavil državni sekretar za odnose med vlado in državnim zborom v premierjevem kabinetu Vinko Gorenak. Ta je po naših informacijah predlog sporazuma o partnerstvu na treh straneh tudi pripravil.

Premier Janša naj bi ciljal na to, da poleg Resnice, ki je doslej iz opozicije podpirala vse predloge koalicije, k sodelovanju pritegne še kakšno levo opozicijsko stranko. V državnem zboru je prejšnji teden poudaril, da roko sodelovanja ponujajo vsem, "ki presegajo dnevno politiko in želijo lepšo prihodnost Slovenije". Kot je izpostavil, bi s tem tudi opozicija dobila možnost, da sodeluje pri pripravi nujnih ključnih rešitev, še preden so predlogi zakonov na poslanskih klopeh.

Kako si v SDS predstavljajo sodelovanje z opozicijo

Po naših informacijah Janša opoziciji ponuja partnerstvo v obliki tako imenovanega sporazuma za prihodnost Slovenije. Po besedah naših sogovornikov iz krogov SDS gre za drugačno obliko sodelovanja kot pri partnerstvu za razvoj, ki ga je Janša v času svoje prve vlade aprila 2006 podpisal tudi s predsednikom opozicijske SD Borutom Pahorjem.

Glavna razlika naj bi bila v tem, da je SD v okviru partnerstva za razvoj lahko sama izbirala, pri katerih zakonih bo sodelovala. Tokrat pa naj bi Janševa ponujena roka opoziciji po besedah naših virov še bolj "velikodušna". S strankami, ki bi podpisale sporazum, naj bi se bil predsednik vlade in SDS načeloma pripravljen usklajevati o vseh bolj pomembnih zakonih in aktih, ki jih bosta sprejemala vlada in državni zbor.

Stranke, ki bodo podpisale sporazum, naj bi teden dni pred obravnavo na seji vlade prejele vse predloge zakonov, na katere bodo lahko podale svoje pripombe. S tem naj bi opozicija dobila možnost, da lahko vpliva na vsebino zakonskih predlogov, še preden jih vlada obravnava in potrdi na svojih sejah ter pošlje naprej v državni zbor.

Seznam zakonov, o katerih bi se usklajevali, bi bil določen z normativnim programom dela vlade ob začetku koledarskega leta. Predmet usklajevanj bi bili tudi opozicijski predlogi zakonov, sicer pa naj opozicija v primeru morebitnega podpisa sporazuma ne bi imela nobenih posebnih obveznosti.

V SD zadržani, v Svobodi in Levici brez navdušenja nad vstopom v partnerstvo z vlado

Janša je pred dnevi ocenil, da bi takšno partnerstvo lahko koristilo vsem strankam. Kot je navedel, imajo v SDS s partnerstvom za razvoj iz obdobja njegove prve vlade pozitivne izkušnje. Poudaril je, da so s SD "uskladili 58 sistemskih zakonov, tudi s spremembo ustave, kar se tiče pokrajin". "In če zdaj gledate volilne rezultate po tistem mandatu, najbrž ni treba posebej poudarjati, da je to koristilo vsem, še posebej opozicijskim strankam, ki so sodelovale," je dodal predsednik vlade.

V SD, ki je pod vodstvom Pahorja pred leti z Janšo podpisala partnerstvo za razvoj, pa so do tokratne Janševe ponudbe še zadržani. Predsednik SD Matjaž Han je pred dnevi dejal, da še ne ve, kaj pripravlja Janša, je pa poudaril, da imajo v SD pri takšnih stvareh vedno zadnjo besedo organi stranke. Po naših informacijah pa naj znotraj stranke ne bi bili naklonjeni vstopu v partnerstvo z Janševo vlado.

V drugih dveh strankah levega opozicijskega bloka Svobodi in Levica navdušenja nad podpisom sporazuma o sodelovanju z vlado prav tako ni. Predsednik Svobode Robert Golob je že izrazil dvom v iskrenost Janševe ponudbe, ob tem pa je dodal, da niti en zakon, ki ga je doslej vložila koalicija, ni bil takšen, da bi ga lahko podprli.

Sokoordinator Levice Luka Mesec pa kot osrednjo težavo vidi zlasti razhajanje v razumevanju smeri razvoja države. Kot je dodal, vlada nikakor ne more računati na podporo Levice pri predlogih, ki gredo v smeri razkroja socialne države.

Resnica si želi partnerstva z vlado, ki bi jo "potisnilo še bolj v opozicijo"

Od opozicijskih strank je pripravljenost na podpis sporazuma o sodelovanju z vlado zaenkrat izrazila zgolj Resnica, ki je koaliciji v državnem zboru do zdaj zagotavljala večino ter podprla vse njene predloge. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je sicer v začetku tega tedna izjavil, da bi si želeli partnerstva, "ki bi nas potisnilo še bolj v opozicijo".

Dejal je, da koalicijska pogodba vlade deluje, kot da bi vanjo prepisali dobršen del programa Resnice, in da so pripravljeni podpreti vse predloge, ki bodo usklajeni z njihovim programom. Stevanović je izrazil tudi željo, da bi se pogovarjali čim bolj odkrito pred javnostjo in tako omejili "vsak vidik skrivnega dobivanja s koalicijo".

Ob tem pa ni izključeno, da bosta sporazum o sodelovanju z vlado poleg Resnice podpisala tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Ferenc Horvath in Felice Ziza, ki sicer v državnem zboru praviloma glasujeta tako kot koalicija.