Epidemija koronavirusne bolezni je močno spremenila nakupovalne navade. Kupci trgovine obiskujejo redkeje, nakupi so takrat večji. Med potrošniki je vse več takih, ki nakup raje opravijo po spletu in namesto z gotovino plačajo z bančno kartico.
Slovenske potrošnike je po razglasitvi epidemije marca lani zajela nakupovalna mrzlica. Prej polne police so kupci v strahu pred pomanjkanjem živil izropali. Ljudje so si doma naredili zaloge, v trgovinah pa je začelo primanjkovati moke, kvasa in toaletnega papirja. Spletno nakupovanje je bilo v prvih dneh oteženo, saj so prosti termini pošli v le nekaj minutah.
V trgovino manjkrat, a takrat kupimo več
Čeprav so se razmere v nekaj dneh umirile, je epidemija spremenila nakupovalne navade potrošnikov tudi na dolgi rok, potrjujejo slovenski trgovci.
V Mercatorju, podobno kot pri drugih trgovcih, pravijo, da pridejo ljudje v trgovine manjkrat in takrat kupijo več. Poraslo je tudi število rednih kupcev po spletu, ki ne kupujejo samo na zalogo, ampak po spletu opravljajo tudi redne tedenske nakupe.
Redkejše obiske trgovin so v času koronavirusa zaznali tudi v Sparu. Kot pojasnjujejo, so ljudje po tem, ko so si na začetku izbruha epidemije oblikovali zajetne zaloge, postali bolj preudarni in zadržani pri nakupih. “Veliko manj je bilo sprotnih nakupov, saj so se ljudje v trgovine odpravili načrtovano,” dodajajo. Opažajo pa, da se je trend nakupov začel počasi obračati. Primerjava lanskega marca z letošnjim je pokazala, da je znova veliko več nakupov v fizičnih trgovinah.
Epidemija je vse skupaj le pospešila
V Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da so spremenjene nakupovalne navade potrošnikov zaznali že pred epidemijo. “Potrošniki so uporabljali ‘kombinirano’ nakupovanje – ogled v trgovini in kasneje nakup po spletu. Ti trendi so se še pospešili, ko je svet zajela epidemija,” pojasnjujejo.
Dodajajo, da spremenjene nakupovalne navade že zdaj v marsičem krojijo podobo trgovin in sooblikujejo trende v trgovini ter uporabo različnih sodobnih tehnologij in načinov prodaje. Zato pričakujejo, da bo to v prihodnjih letih postalo še bolj očitno.
Vse več nakupujemo po spletu
Marca letos so v Trgovinski zbornici Slovenije med člani opravili anketo, kaj trgovci opažajo na področju nakupovalnih navad potrošnikov. Več kot polovica sodelujočih podjetij (52,8 odstotka) je odgovorila, da je bila skupna vrednost nakupov februarja letos večja kot februarja 2019, tretjina (33,3 odstotka) je zaznala nižjo skupno vrednost nakupov, del trgovcev (13,9 odstotka) pa je odgovoril, da je bila vrednost nakupov na primerljivi ravni.
Raziskava tudi kaže, da se ljudje vse pogosteje odločajo za nakup po spletu. Podatki iz februarja 2019 kažejo, da so spletni nakupi predstavljali med 0 do 30 odstotkov vseh nakupov. Letos je ta odstotek znatno večji, saj potrošniki pri trgovcih na spletu opravijo že od 3 do 50 odstotkov vseh nakupov.
Skoraj 60 odstotkov podjetij pravi, da so februarja 2021 glede na februar 2019 zaznala povečanje deleža spletnih nakupov do 10 odstotnih točk, pri 33 odstotkih podjetij pa je bilo to še povečano. V večini primerov se je povečala tudi vrednost nakupov po spletu.
Med epidemijo so ljudje ostali doma in kuhali
V Sparu opažajo, da so ljudje med epidemijo ostajali doma in kuhali, zato se je v njihovih trgovinah zmanjšala prodaja pripravljenih jedi. Na drugi strani pa je bilo večje povpraševanje po osnovnih dobrinah in živilih z daljšim rokom uporabe.
Na vrhuncu vsakega vala epidemije so potrošniki osnovna živila kupovali na zalogo, ko pa so se prepričali, da ničesar ne primanjkuje in da v trgovinah ni pretirane gneče, so se zadeve kmalu umirile, ugotavljajo v Mercatorju. Njihovi podatki kažejo, da se je med epidemijo povečala prodaja zaščitnih sredstev, torej razkužil, mask, čistilnih sredstev in podobnega, med množično izolacijo pa tudi izdelkov za šolanje in delo od doma ter izdelkov za peko doma.
V prvem obdobju po izbruhu epidemije so v Hoferju opazili, da so ljudje svoj nakup bolj načrtovali, saj so si pred obiskom trgovine pripravili sezname in preverili zaloge v trgovinah. Tudi pri njih so v prvem valu potrošniki trgovine obiskovali redkeje, kupovali bolj strukturirano in v večjih količinah, a so se te navade pozneje v večinoma normalizirale.
Vse pogosteje plačujejo s kartico
V Lidlu pa odgovarjajo, da so kupci na začetku epidemije bolj in v večjih količinah posegali po določenih osnovnih živilih in izdelkih za gospodinjstvo (mleko, toaletni papir, moka, sladkor …), sčasoma je postal nakup vse bolj raznolik, saj so se potrošniki navadili pripravljati obroke doma. V Lidlu opažajo tudi, da so zaradi epidemije kupci začeli pogosteje uporabljati kartico za plačilo svojega nakupa.
Termini na spletu zasedeni v le nekaj minutah
Zaradi gneče v trgovinah in strahu pred okužbo se je v prvih dneh epidemije močno povečal obisk spletnih trgovin. Prosti termini za prevzem ali dostavo so bili v večini primerov zasedeni v le nekaj minutah, nekatere spletne strani trgovin z živili pa so zaradi obiska tudi klonile pod navalom obiskovalcev.
V Mercatorju pravijo, da je bila spletna prodaja ob prvem vrhuncu epidemije začasno tudi štirikrat večja kot pred epidemijo, nekaj dni celo desetkrat večja, nato pa se je spet umirila. Poveča se ob vsakokratnem zapiranju javnega življenja. Kot ugotavljajo, se prodaja v njihovi spletni trgovini spreminja glede na ukrepe za zajezitev epidemije: ko se ukrepi zaostrijo, spletna prodaja poskoči, poveča pa se predvsem prodaja osnovnih živil in izdelkov za ‘zalogo’. Ko se ukrepi sprostijo, se spletna prodaja umiri, poveča pa se povpraševanje tudi po svežih živilih, pravijo.
‘Znatno povečanje’ prodaje v spletni trgovini so lani imeli tudi pri Sparu, zato so podvojili kapacitete, zaposlili dodatne sodelavce in dostavo še razširili.
Trgovci so se morali prilagoditi “čez noč”
V Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da so se morali trgovci zaradi novih razmer – kot že večkrat do zdaj – prilagoditi praktično čez noč. Tako so pospešeno vlagali v digitalizacijo, logistiko in večkanalno prodajo, ki je v času te krize pomembno pridobila pomen in ga še vedno pridobiva.
“Podatki Eurostata za leto 2020 pa kljub temu kažejo, da je trgovina v Sloveniji poslovala najslabše v primerjavi z drugimi državami EU, kar je najverjetneje posledica dolgotrajne prepovedi poslovanja in dodatnih regulatornih omejitev poslovanja ob nedeljah,” opozarjajo.
