Med mlajšimi generacijami izjemno priljubljeno družbeno omrežje TikTok, kjer je prisotna več kot milijarda ljudi, je v kar nekaj državah Zahoda postalo tarča različnih prepovedi oziroma omejevanj uporabe. Katere države so proti TikToku nastopile najostreje in zakaj? Imajo uporabniki TikToka razlog za skrb? Pa Slovenija – ali slovenske oblasti po zgledu drugih držav razmišljajo o prepovedi TikToka (na službenih napravah)?
“TikTok nas vse nadzoruje in kitajska Komunistična partija lahko to uporablja kot orodje za manipulacijo Amerike. Vaša platforma [TikTok] bi morala biti prepovedana,” je bila konec marca odločna republikanka Cathy McMorrisRodgers. Te besede je izrekla v uvodu zaslišanja izvršnega direktorja TikTokaŠov Čeva v ameriškem kongresu.
“Transparentno smo z našimi uporabniki glede tega, katere podatke zbiramo,” pa je na zaslišanju med drugim poudaril Šov Čev. “Ne verjamem, da zbiramo več [podatkov] kot večina drugih igralcev te industrije.”
ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija in Belgija. To je le nekaj držav Zahoda, ki so državnim uslužbencem na službenih napravah prepovedale uporabo priljubljene aplikacije za deljenje videoposnetkov TikTok. V ameriški zvezni državi Montana so zakonodajalci sredi aprila šli še korak dlje in izglasovali predlog zakonodaje, ki predvideva celo prepoved uporabe TikToka na zasebnih napravah. Kdaj bi lahko prepoved – prva tovrstna v kateri od zveznih držav – začela veljati, še ni znano, je pa celostno prepoved TikToka in nekaterih drugih kitajskih aplikacij že leta 2020 uvedla Indija. Za ta korak so se v New Delhiju odločili v luči izmenjave ognja med kitajskimi in indijskimi vojaki, ki so se takrat znova spopadli na območje meddržavne meje v Himalaji.
Države Zahoda, ki uvajajo prepovedi uporabe TikToka, v večji meri niso zaskrbljene zaradi morebitnih neprimernih vsebin, ki so jim izpostavljeni mlajši uporabniki, pač pa jih skrbita nespoštovanje varnosti (podatkov) in zasebnosti. Obstaja namreč bojazen, da bi lahko prek lastnika TikToka, kitajskega podjetja ByteDance, do podatkov uporabnikov dostopale kitajske oblasti. Povedano drugače: države Zahoda skrbi domnevno vohunjenje Kitajske.
Dado Ruvic/REUTERS
“Obveščevalne službe opozarjajo, da bi ByteDance lahko s kitajsko vlado delil uporabniške podatke TikToka, kot so zgodovina brskanja, lokacija in biometrični identifikatorji. Skrbi jih, da bi bil TikTok, ki tako kot mnoge druge platforme družbenih medijev zbira ogromne količine podatkov o svojih uporabnikih, te podatke prisiljen posredovati Pekingu v skladu z zakonom iz leta 2017. Ta podjetja zavezuje, da predajo vse osebne podatke, pomembne za kitajsko nacionalno varnost,” je za N1 strnila dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Certificirani etični heker Milan Gabor, ustanovitelj in direktor podjetja Viris, je ob tem poudaril, da “velike količine podatkov niso vedno nujno potrebne za delovanje aplikacije”, zaradi česar je “prepoved uporabe na službenih ali delno zasebnih napravah kar utemeljena”.
TikTok ni edina aplikacija v lasti kitajskih podjetij, ki je podvržena kitajski zakonodaji, vendar je problematičnost uporabe TikToka povezana z njeno izjemno popularnostjo, je še izpostavila dr. Juvan. “Z 1,05 milijarde aktivnih uporabnikov v 154 državah je TikTok od leta 2023 ena najbolj priljubljenih platform družbenih medijev.”
Zaradi “nemoralnih vsebin”, ki krožijo po TikToku, so to družbeno omrežje že nekajkrat začasno prepovedale oblasti v Pakistanu. TikTok so zaradi domnevno slabega vpliva na mlade prepovedali tudi talibani, ki vladajo v Afganistanu. Tudi sicer so nekateri zdravstveni strokovnjaki opozorili, da zasnova TikToka spodbuja zasvojenost. Drugi so poudarili, da bi lahko predolga uporaba aplikacije vplivala na kognitivne sposobnosti, zmanjšala pozornost in celo sprožila anksioznost ali depresijo. Za kitajsko različico (in predhodnico) TikToka Douyin je oblast v Pekingu sprejela omejitve, ki omejujejo uporabo za mlajše od 14 let, in sicer na 40 minut na dan.
PROFIMEDIA
TikTok in senca skrhanih odnosov med ZDA in Kitajsko
Med državami Zahoda so proti TikToku najostreje nastopile ZDA, katerih odnosi s Kitajsko so že dalj časa napeti. Ob tako imenovani trgovinski vojni v zadnjem času Washington in Peking med drugim razdvajajo stališča do Tajvana, pri čemer ameriške oblasti z vsakim izrazom naklonjenosti do Tajpeja povzročijo, da pristojni v Pekingu dvignejo obrvi. Spomnimo, Kitajska je avgusta lani ostro obsodila obisk nekdanje predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajpeju, v začetku aprila pa je Peking na obisk tajvanske predsednice Caj Ing Ven v ZDA odgovoril z uvedbo sankcij.
“Vsekakor je omejevanje uporabe aplikacije TikTok treba obravnavati tudi v luči odnosov med ZDA in Kitajsko,” je komentirala dr. Jelena Juvan. Kot je poudarila, so bile ZDA prve, ki so začele opozarjati na varnostni vidik uporabe te aplikacije. “Odločitev o prepovedi TikToka je odvisna od posamezne države, njenih varnostnih in političnih interesov ter ocene tveganja in koristi,” pa je poudaril Milan Gabor.
Razprava o omejevanju oziroma prepovedi TikToka v ZDA sega v čas nekdanje republikanske administracije Donalda Trumpa, a je nov vrhunec dosegla konec letošnjega marca, ko je pred poslanci odbora za energijo in trgovino predstavniškega doma aplikacijo TikTok na več kot peturnem zaslišanju zagovarjal TikTokov izvršni direktor Šov Čev. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je večkrat zanikal, da bi kitajska Komunistična partija imela dostop do podatkov TikToka oziroma da je s podjetjem povezana. “Zavezani smo temu odboru in vsem našim uporabnikom, da bo TikTok še naprej varen pred manipulacijami katerekoli vlade,” je dejal.
Izvršni direktor TikToka Šov Čev (PROFIMEDIA)
Ob tem ko administracija trenutnega ameriškega predsednika Joeja Bidna TikToku žuga, da bodo ZDA aplikacijo prepovedale, če kitajski lastniki ne bodo prodali svojega deleža, vodstvo TikToka hiti s tako imenovanim Projektom Teksas (ang. Project Texas). Projekt predvideva, da bodo podatke več kot 150 milijonov ameriških uporabnikov aplikacije skladiščili izključno v ZDA. Kot je v odgovoru na vprašanje med marčevskim zaslišanjem zatrdil Šov Čev, uslužbenci podjetja ByteDance na Kitajskem po zaključku Projekta Teksas ne bodo mogli več dostopati do podatkov uporabnikov iz Združenih držav.
“Varna enklava” tudi za uporabnike TikToka v EU
Ker pa varnost podatkov, kot že rečeno, skrbi tudi nekatere evropske države in Evropsko unijo – Evropska komisija (EK) in Evropski parlament (EP) sta od zaposlenih že zahtevala, da TikToka na službenih napravah ne uporabljajo – so v podjetju, da bi pomirili zaskrbljeno Evropo, predstavili tako imenovani Projekt Clover. Po navedbah TikToka je cilj tega projekta ustvariti “varno enklavo za evropske uporabnike”.
Kako prepoved uporabe TikToka na službenih napravah poteka v praksi, so nam pojasnili v pisarni EP v Ljubljani. Uporaba aplikacije TikTok je na službenih napravah EP, kot so mobilni telefoni in tablični računalniki, ki so vključeni v aplikacijo Parlamenta za mobilno upravljanje [dostop do spletnih aplikacij prek internega omrežja EP, na katerega so priključene vse naprave EP, op. a.], začasno ustavljena od 20. marca letos. “Od istega dne je blokiran tudi spletni dostop do TikToka prek omrežja EP, tj. na službenih namiznih računalnikih in prenosnih računalnikih.”
Kot so še sporočili iz pisarne Parlamenta, ta evropska institucija “stalno pregleduje svoje ukrepe na področju kibernetske varnosti v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami EU. Nenehno spremlja kibernetske grožnje in ukrepe, ki jih je mogoče izkoristiti za kibernetske napade na poslovno okolje. Pristojne službe Parlamenta spremljajo in ocenjujejo tudi vse možne kršitve varstva podatkov, povezane s to in drugimi podobnimi aplikacijami.”
Razprave o (ne)varnost zbranih podatkov uporabnikov družbenih omrežji je že pred leti spodbudil škandal Cambridge Analytica. Takrat je postalo jasno, da je to britansko podjetje, ki se je ukvarjalo s političnim svetovanjem, brez soglasja zbiralo podatke več deset milijonov uporabnikov družbenega omrežja Facebook in jih uporabljalo pri delu za Trumpovo kampanjo. Ker podatke svojih uporabnikov zbirajo vsa družbena omrežja, pri čemer na zlorabe, kot nakazuje omenjeni škandal, ni imuno nobeno družbeno omrežje, lahko sklepamo, da je z gledišča Zahoda v središču problematičnosti TikToka to, kdo ima potencialno dostop do teh podatkov.
PROFIMEDIA
“Čeprav se škandal Cambridge Analytica in skrbi glede varovanja podatkov pri TikToku razlikujeta po obsegu, naravi in vpletenih straneh, sta obe situaciji povezani z vprašanji zasebnosti in varovanja podatkov na družbenih omrežjih,” je komentiral Milan Gabor in med drugim opozoril, da je pomembno, “da se uporabniki zavedajo tveganj, povezanih z uporabo družbenih omrežij, in sprejemajo ustrezne ukrepe, kot so prilagajanje zasebnostnih nastavitev, omejevanje deljenja osebnih podatkov in preverjanje verodostojnosti aplikacij ali kvizov, preden jih uporabijo na svojih računih”.
Mobilne naprave EK, ki imajo nameščeno aplikacijo TikTok, veljajo za neskladne s smernicami, ki urejajo njihovo uporabo v EK, pa so pojasnili v tiskovni službi EK. To v praksi pomeni, da na teh napravah ni mogoče dostopati do aplikacij EK, enako pa velja tudi za zasebne mobilne naprave uslužbencev Komisije, ki imajo nameščeno aplikacijo TikTok.
Slovenija za zdaj s priporočili in brez prepovedi
TikTok je prav tako pod drobnogledom slovenskih oblasti. Vladni urad za informacijsko varnost je na podlagi analiz delovanja TikToka za državne uslužbence izdal priporočilo, naj na službenih mobilnih napravah ne uporabljajo aplikacije.
“Priporočilo temelji na analizah domačih in tujih organizacij, predvsem pristojnih organov za kibernetsko varnost. Ta poročila imajo različne stopnje tajnosti oziroma dostopnosti širši javnosti,” je direktor urada Uroš Svete zapisal v dopisu, namenjenemu uslužbencem.
V njem je pojasnjeno, da je TikTok eno od najbolj popularnih omrežij, v javnosti pa so se večkrat pojavila opozorila o zbiranju podatkov uporabnikov in s tem povezane zasebnosti. Kot so zapisali, TikTok zahteva veliko pravic pri nadzoru in dostopu do podatkov o napravi, na kateri je nameščena. Dodali so, da je to lastnost tudi drugih družbenih omrežij, a je TikTok pri pridobivanju soglasja lastnika naprave “bolj vztrajen”.
PROFIMEDIA
Opozorili so, da zaposleni v podjetju ByteDance, ki si lasti TikTok, lahko dostopajo do uporabniških podatkov. “V preteklosti je do zlorabe dostopa v podjetju že prišlo,” so zapisali v uradu. Spomnili so, da je družbena omrežja mogoče uporabiti za propagandne aktivnosti in vpliv na javno mnenje. “Zlorabljeni profili na družbenem omrežju se lahko izkoriščajo za distribucijo zlonamerne programske opreme ali usmerjajo uporabnike na zlonamerna ali zavajajoča spletna mesta.”
Da se na področju smernic o uporabi TikToka za državne uslužbence ni spremenilo nič, so nam potrdili tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Do preklica priporočil ne bodo uporabljali tudi svojega profila na tem družbenem omrežju.
Pa mora ob tem, ko je Vladni urad za informacijsko varnost državnim uslužbencem svetoval, naj na službenih napravah ne uporabljajo TikToka, uporaba tega družbenega omrežja oziroma aplikacije skrbeti povprečnega slovenskega uporabnika? Milan Gabor je ocenil, da je to odvisno od posameznega uporabnika in njegovih zasebnostnih in varnostnih pričakovanj. “TikTok, podobno kot druge družbene medijske platforme, zbira, obdeluje in shranjuje osebne podatke svojih uporabnikov, kar prinaša nekatera tveganja za varnost in zasebnost,” je komentiral in dodal, da je “za povprečnega slovenskega uporabnika pomembno razumevanje teh tveganj in primerjava z drugimi družbenimi omrežji.” Opozoril je še, da “je veliko tveganje tudi nepremišljeno objavljanje”, ki bi ga uporabniki morda lahko kasneje obžalovali.
“Vedno sem se šalil, da tesle ne bom kupil.”
Poleg družbenih omrežji skrb za zasebnost uporabnikov vzbujajo tudi prakse podjetji. Nedavno je pretreslo razkritje tiskovne agencije Reuters, da so si zaposleni v podjetju Tesla med letoma 2019 in 2022 prek notranjega sistema sporočil delili fotografije in posnetke, ki so jih posnele kamere v avtomobilih strank. Fotografije in posnetki močno posegajo v zasebnost strank, nekatere od njih so ujele tudi v zelo neprijetnih trenutkih.
PROFIMEDIA
Tesla svojim kupcem sicer zagotavlja, da je njihova zasebnost zanje izjemno pomembna, a je njihov sistem v zadnjih letih vzbujal številne polemike. Reuters je govoril z več nekdanjimi zaposlenimi. Dva nekdanja uslužbenca podjetja sta povedala, da ju deljenje fotografij ni motilo, saj so stranke s tem soglašale, ljudje pa so že zdavnaj opustili pričakovanja o zasebnosti podatkov. Trije zaposleni pa so odgovorili, da jih je praksa motila. “Vedno sem se šalil, da ne bom nikoli kupil tesle, ko sem videl, kako so ravnali z nekaterimi ljudmi,” je dejal eden od njih.
Poleg TikToka tudi Huawei
Zaradi obtožb na račun domnevnega vohunjenja se je v središču ameriško-kitajske trgovinske vojne v preteklosti prav tako znašel kitajski ponudnik pametnih telefonov in dobavitelj omrežij Huawei. Nekdanji predsednik ZDA Trump je zoper tega tehnološkega velikana leta 2019 uvedel sankcije, posledično pa je podjetje izgubilo dostop do pomembnih tehnologij Zahoda. Ker so med drugim ZDA Googlu prepovedale sodelovanje s Huaweiem, je ta ostal brez operacijskega sistema Android, prodaja izven Kitajske pa se mu je občutno zmanjšala.
Zaslišanje izvršnega direktorja TikToka v ameriškem kongresu (PROFIMEDIA)
Huawei in Peking obtožbe ves čas odločno zanikata. Ko je Kanada kitajskima tehnološkima podjetjema Huawei in ZTE prepovedala sodelovanje pri vzpostavljanju omrežja 5G v državi zaradi skrbi, povezanih z državno varnostjo, je na primer Huawei sporočil, da gre po njihovem na žalost za politično odločitev, ki ni povezana ne s kibernetsko varnostjo ne s kakršnokoli tehnologijo. Trumpov naslednik Biden je ukrepe proti Kitajski postavil na preizkušnjo, vendar do zdaj ni bilo še nobenih znakov, da bi lahko sankcije proti Huaweiu odpravili, je poročal STA.
Pri nas pa so bile določbe glede varnostnih zahtev za operaterje pri odnosih z dobavitelji vnesene v zakonu o elektronskih komunikacijah – gre za določbe, ki bi se lahko med drugim nanašale na kitajskega tehnološkega velikana Huawei. V mandatu prejšnje vlade je DZ predlog zakona obravnaval dvakrat, a ga niso sprejeli. Po parlamentarnih volitvah in obsežnem koalicijskem amandmiranju pa so poslanci zakon sprejeli konec septembra.
Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot “dobavitelji z visokim tveganjem”, je zdaj v zakonu zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost. Medtem ko so v največji opozicijski stranki SDS trdili, da je trenutna koalicija popustila pod pritiski Kitajske in Huaweia, pa so v vladi in koaliciji opozarjali, da bi bilo prvotno besedilo diskriminatorno glede na poreklo dobavitelja ne glede na dejansko varnost opreme.
Dado Ruvic/REUTERS
V začetku marca smo na ministrstvu za digitalno preobrazbo preverili, ali se je za državne uslužbence po uveljavitvi zakona kaj spremenilo in ali je na podlagi tega zakona prepovedana uporaba določenih aplikacij ali mobilnih telefonov določene znamke. Pojasnili so, da uslužbenci še vedno lahko uporabljajo telefone znamke Huawei. Dodali so, da zakon ne prepoveduje konkretnih aplikacij ali telefonov. O tem, kaj bi lahko ogrozilo nacionalno varnost na predlog urada za informacijsko varnost in po mnenju sveta za nacionalno varnost odloča vlada.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje