Sprejet dolgo pričakovan zakon o elektronskih komunikacijah

Slovenija 28. Sep 202213:33 0 komentarjev
Elektronske komunikacije
PROFIMEDIA

Danes je potekala redna seja državnega zbora. Poslanci so sprejeli zakon o elektronskih komunikacijah, s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva s tega področja. Prav tako so sprejeli zakon o izvajanju uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike in potrdili preoblikovanje sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško.

Novi zakon o elektronskih komunikacijah, ki so ga danes sprejeli poslanci, prinaša številne koristi na področju elektronskih komunikacij. Spodbuja povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij, omogoča cenovno dostopen dostop do širokopasovnega interneta in vzpostavlja omrežje za javno obveščanje in opozarjanje. Prav tako omogoča lažjo zamenjavo ponudnikov internetnih storitev in izboljšuje varnost komunikacijskih omrežij, saj preverja opremo pri komunikacijskih omrežjih, je v izjavi za medije pred današnjim glasovanjem spomnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Z zakonom se v slovenski pravni red prenaša direktivo EU o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. To bi Slovenija sicer morala v zakonodajo prenesti do 21. decembra 2020. Zaradi zamude pri prenosu je Evropa komisija proti Sloveniji že vložila tožbo pred Sodiščem EU.

Trenutna kazen znaša nekaj več kot 800.000 evrov, vsak dan pa se ta kazen povečuje za 1.930 evrov. Če bi do tožbe prišlo, je opozorila, pa bi se ta kazen povečevala za 6.500 evrov. “S tem, ko bo zakon sprejet, se tudi kaznovanje ustavi, lahko pa koristimo tudi vse prednosti, ki jih zakon prinaša,” je poudarila Stojmenova Duh.

Predlog zakona je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše. Kot je danes pojasnila ministrica, je bilo v takratnem zakonskem predlogu poleg številnih koristi tudi nekaj nepravilnosti, na katere so opozarjali na Evropski komisiji, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) in zakonodajnopravni službi DZ. Te nepravilnosti so odpravili s 73 dopolnili koalicijskih poslanskih skupin.

Z dopolnili koalicije so bile med drugim spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot “dobavitelji z visokim tveganjem”, je zdaj v predlogu zakona zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

DZ je sprejel tudi zakon o izvajanju uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike, ki so ga pripravili v poslanski skupini SDS. S tem se bo predvsem malim in srednjim podjetjem omogočil lažji dostop do financiranja, predvsem do neobdavčenih virov, je v imenu predlagateljev dejal Janez Magyar (SDS). Zakon je v današnjem glasovanju podprlo 75 poslancev, proti je bil eden. Podpira ga tudi vlada, saj – kot je v torek dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec – bodo z njim zagotovljene pravne podlage za ustrezno regulacijo in nadzor storitev množičnega financiranja v Sloveniji. Poleg tega bo s tem vzpostavljeno ustrezno zaupanje v platforme za množično financiranje, je dodala.

Nov sklad za financiranje razgradnje Neka

Sedanji sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka je bil ustanovljen na podlagi zakona iz leta 1994 in deluje v skladu s pogodbo med slovensko in hrvaško vlado. Kot določa danes sprejeti zakon, pa se bo preoblikoval v sklad, ki sistemsko in smiselno sledi ureditvi javnih skladov.

Spremembe so potrebne zaradi revizijskih poročil računskega sodišča o obstoječem zakonu ter pomanjkljivosti sedanje ureditve, je v torek v imenu predlagateljev pojasnil Anton Šturbej (SDS). Poleg tega se določbe zakona usklajujejo s priporočili Evropske komisije o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov in zagotavlja se racionalizacija poslovanja sklada z namenom nemotenega izvajanja investicije v odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini, je dodal.

Zakon ureja obveznost plačila dajatve za razgradnjo Neka in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Predpisuje pristojnost določanja višine dajatve in preverjanja ustreznih višin dajatve (ta je od januarja pri 12 evrih na vsako prevzeto megavatno uro elektrike skupine Gen energija), določa organe sklada in njihove pristojnosti ter podrobneje opredeljuje poslovanje sklada.

Poslanci so zakon potrdili soglasno s 75 glasovi. Zadovoljna je tudi vlada. Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Sršen je v torek spomnila, da segajo poskusi ureditve te problematike deset let nazaj. Zakon je izpostavila kot pomembnega za ohranjanje dolgoročnega odgovornega jedrskega programa v Sloveniji.

DZ je sprejel tudi novelo zakona o fiskalnem pravilu, s katero se ureja rešitve za primer, da novi člani fiskalnega sveta še niso imenovani, dotedanjim pa preneha petletni mandat. Jožef Lenart (SDS) je povedal, da se odprava pravne praznine glede obstoja fiskalnega sveta v primeru nepravočasnih imenovanj njegovih članov predlaga na način, da do imenovanja novega člana funkcijo opravlja član, ki mu je mandat potekel. Predvidena je tudi rešitev za primer, da je pred iztekom funkcije imenovan le en član fiskalnega sveta. V parlamentarni postopek so jo vložili poslanci SDS, danes je zanjo glasovalo 76 poslancev, proti ni bil nihče.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!