Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je po četrtkovem dvigu obrestnih mer dejal, da si bo ECB še naprej prizadevala, da se inflacija vrne na dva odstotka. Kakšni bodo naslednji koraki v Frankfurtu, pa bo odvisno tudi od gospodarske aktivnosti, je še poudaril.
Evropska centralna banka (ECB), ki je v četrtek osrednjo obrestno mero dvignila na 4,25 odstotka, bo po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta z določitvami še naprej zasledovala cilj, da se bo inflacija vrnila k dvoodstotnemu cilju. Pri odločanju bo pomemben element to, kako se bo gibala gospodarska aktivnost, je dejal.
“To, kako se bo gibala gospodarska aktivnost in posledično kakšni bodo zaradi tega pritiski na nadaljnjo rast cen, bo pomemben element pri našem odločanju glede nadaljnje usmeritve denarne politike v jesenskih mesecih,” je povedal. Vsakokratni koraki bodo po njegovih navedbah odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov, so sporočili iz Banke Slovenije.
“Če bodo podatki potrjevali ugodna gibanja, lahko vsaj začasno prenehamo z dvigovanjem obrestnih mer. Če pozitivnih signalov v podatkih ne bomo videli, smo pripravljeni cikel dvigovanja obrestnih mer nadaljevati tudi v jesenskih mesecih,” je bil jasen za Radio Slovenija. Učinke v smeri znatnejšega znižanja inflacije bi po njegovih besedah lahko zaznali po 18 do 24 mesecih od začetka zaostrovanja monetarne politike, torej v začetku prihodnjega leta.
Rast cen se umirja, a inflacija ostaja visoka
Zadnji podatki nakazujejo znake ohlajanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju. “To je predvsem posledica krčenja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, anketni podatki pa nakazujejo tudi umiritev rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih. Skladno z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi se medtem rast cen umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka. Podobno se gospodarsko ohlajanje evrskega območja še ne odraža na trgu dela, kar predstavlja osrednje tveganje, da bo osnovna inflacija dlje časa vztrajala pri višjih ravneh,” je navedel guverner.
Tržna pričakovanja glede višine glavnih obrestnih mer so se od zadnjega monetarnega zasedanja sveta ECB povišala. Porast donosnosti državnih obveznic evrskega območja je ostal omejen. Na bolj tveganih segmentih finančnega trga je volatilnost ostala nizka, kreditne premije in stroški zadolževanja pa razmeroma stabilni. Posojilne obrestne mere še naprej rastejo skladno z višanjem ključnih obrestnih mer, posojilna aktivnost pa se je predvsem zaradi upada povpraševanja po posojilih močno umirila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje