Na vladi so pripravili zakon, s katerim bi subvencionirali letalske potnike. Ugotavljajo namreč, da se je povezljivost Slovenije v zadnjih letih poslabšala, na ta način pa jo želijo izboljšati. Subvencionirali bi 10 letov dnevno, subvencija pa bi znašala 17 evrov na potnika.
Ministrstvi, pristojni za gospodarstvo in infrastrukturo, sta pripravili zakon za pomoč letalstvu. Z njim bi, kot je že na današnjem zaslišanju pred matičnim odborom napovedala kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, omogočili subvencioniranje potnikov, ki bi iz ljubljanskega letališča leteli na izbrane destinacije.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je na novinarski konferenci po seji vlade ocenil, da gre za pomemben zakon. “Letalske povezave so za Slovenijo vitalnega pomena. Slovenija je izvozno naravnana, imamo tudi kakovosten turizem,” je dejal Han. Po propadu Adrie Airways pa se je država znašla v nezavidljivem položaju.
“Povezljivost se je v zadnjih dveh, treh letih bistveno poslabšala,” je izpostavila tudi Alenka Bratušek. S tem zakonom zato želijo razmere izboljšati.
V zakonu o letalski povezljivosti tako predlagajo sofinanciranje potnikov. Ministrstvi bosta skupaj določili ključne destinacije, na katere bi sofinancirali potovanja. V zakonu so zagotovili vir financiranja za prihodnja tri leta. Finančna ocena pa po besedah Bratušek znaša 5,6 milijona evrov letno. “Izračun temelji na tem, da bi zagotovili 10 letalskih povezav na dan za 255 dni letno. Na letalu bi bilo med 120 in 130 potnikov. Subvencija bi znašala 17 evrov na potnika,” je razložila.
Slovenija bo pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše lete na obstoječih letalskih progah. Financirane bodo le direktne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov. Pomoč se bo dodelila v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču, so sporočili po seji vlade.
Prevoznik bo do pomoči upravičen le, če letalska proga ali nov razpored obstoječih letalskih prog, ki obsega pogostejše storitve, za katero želi prejeti pomoč, ni bila vzpostavljena niti načrtovana v obdobju 12 mesecev od objave javnega razpisa. Pomoč bo dodeljena za proge, ki sicer ob odsotnosti državne pomoči ne bi bile vzpostavljene, kar pomeni, da bodo nove letalske proge lahko začele obratovati šele po vložitvi vloge za dodelitev pomoči.
S sprejetjem zakona nekoliko hitijo, saj želijo ujeti začetek poletne sezone konec marca. Pred tem mora soglasje k zakonu podati še Evropska komisija. Predlagali so obravnavo po nujnem postopku.
Med pandemijo Slovenija zabeležila največji upad letalskega prometa v EU
Pandemija covida je močno ohromila zračni promet po vsem svetu, seveda tudi v Sloveniji. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata je v letu 2020 upad prometa v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 znašal 83,3 odstotka, med tem ko je bilo povprečje v Evropski uniji 73,3 odstotka. Tako je Slovenija zabeležila največji upad med vsemi državami članicami Evropske unije.
Podatki kažejo, da je na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, enem od treh letališč v Sloveniji, na katerem se opravlja mednarodni zračni prevoz, v poletni sezoni 2022 obratovalo devetnajst rednih letalskih prog v primerjavi z 29 rednimi progami v letu 2019, obenem pa je bilo avgusta lani opravljenih 42 odstotkov manj letov kot avgusta 2019. V Sloveniji prav tako še ni nacionalnega letalskega prevoznika, kar je še dodaten razlog, da se soočamo s počasnim okrevanjem zračnega prometa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!