Vlada v izhodiščih za pogajanja v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) predlaga, da bi se že prihodnji mesec minimalna plača na račun uskladitve z minimalnimi življenjskimi stroški povečala s 778 na 803,8 evra, prihodnje leto pa bi se uskladila še s stopnjo inflacije. "Že zdaj lahko z gotovostjo rečem, da bo prihodnje leto minimalna plača več kot 850 evrov," je po seji vlade dejal Mesec. Kako točno bo uskladitev izgledala, pa je stvar dogovora v okviru ESS.
Po tem, ko smo ta mesec po šestih letih dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, je vlada Roberta Goloba danes oblikovala predlog pogajalskih izhodišč za Ekonomsko- socialni svet (ESS) za zvišanje minimalne plače.
Po predlogu vlade bi se že prihodnji mesec spodnji prag slovenskih plač dvignil s trenutnih 778 na 803,8 evra neto (za okoli 3,3 odstotka). V bruto znesku je to s 1.074 na 1.120 evrov.
Januarja pa bi (kot vsako leto) sledila še uskladitev minimalne plače z inflacijo. Zakon določa, da se kot podlaga vzame podatek o letni inflaciji za december predhodnega leta, ki bo znan na zadnji dan letošnjega leta. Glede na trenutna gibanja in ocene pa lahko predpostavimo, da bo okoli devetodstotna.
“Že zdaj lahko z gotovostjo rečem, da bo prihodnje leto minimalna plača več kot 850 evrov,” je po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec. To pomeni, da bo skupen dvig vsaj devetodstoten. “To je bistven ukrep, s katerim bomo pomagali vsem, ki trdo delajo, a slabo zaslužijo,” je dejal minister. Kako točno bo uskladitev izgledala, pa je stvar dogovora v okviru ESS, je dodal.
Pritrjujejo sindikalnemu predlogu
S tem je vlada prisluhnila stališču sindikatov. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič nam je danes zjutraj dejala, da ne ve, kakšen bo vladni predlog, da pa bi po njenem mnenju morala biti v prihodnjih mesecih dva dviga. Zakon o minimalni plači, kot je dejala, v enem členu določa, da je treba v treh mesecih po izračunu minimalnih življenjskih stroškov uskladiti minimalno plačo, v ločenem členu pa tudi, da država minimalno plačo vsako leto januarja uskladi z inflacijo.
Delodajalci se strinjajo, da je dvig minimalne plače potreben, a menijo, da mora biti izveden v okviru rednega januarskega usklajevanja. “Razumemo, da je zaradi draginje potrebno povišanje minimalne plače,” nam je zjutraj dejal Marko Lotrič, ki je predstavnik delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). A sam meni, da zakon dopušča le usklajevanje plače v januarju. “Če želimo izven teh okvirjev, moramo spreminjati zakon.” Dejal je, da ga ne bi motilo, če bi datum usklajevanja premaknili na konec leta, saj bi to delodajalcem olajšalo pripravo poslovnih načrtov.
Delodajalska združenja so včeraj poslala poziv, da naj v primeru izrednega usklajevanja v letošnjem letu strošek krije država. Na vprašanje N1, kako komentira izjave delodajalcev, da dviga ne prenesejo, je Mesec dejal, da se bodo z njimi pogovorili v okviru ESS. “Država ne bo doplačevala plač. Argumente delodajalcev poznamo, to, kar smo danes sprejeli, je pogajalsko izhodišče. Zdaj bomo skupaj določili višino minimalne plače,” je dejal.
Okoli minimalne plače 15 odstotkov zaposlenih
Dvig minimalne plače prinaša dvig stroška dela za podjetja, ki izplačujejo minimalne plače, in državo. Natančnih podatkov o tem, koliko delavcev v Sloveniji prejema minimalno plačo, ni. Sursovi podatki o strukturi plač kažejo, da je lani, ko je bila minimalna plača 1.024 evrov bruto, plačo do višine 1.065 evrov bruto prejemalo 30 tisoč redno zaposlenih. Samozaposleni niso vključeni, po podatkih Finančne uprave RS (Furs) pa si je lani štiri petine od 120 tisoč espejev plačevalo minimalne prispevke.
Eurostat je objavil podatek, ki se sicer nanaša na leto 2018, in kaže, da ima Slovenija veliko stopnjo zgoščenosti zaposlenih okoli minimalne plače. Plačo do 105 odstotkov minimalne plače prejema okoli 15 odstotkov zaposlenih, kar je največ od držav EU, ki imajo minimalno plačo.
Ko je lani vlada Janeza Janše subvencionirala dvig minimalne plače, so največ subvencij prejeli Mercator, Engrotuš, Gorenje, Spar, HSG Kariera, Perutnina Ptuj. Iz tega podatka lahko sklepamo, da so ta podjetja med največjimi zaposlovalci delavcev z minimalno plačo – in bi jih napovedani dvigi tudi najbolj prizadeli. Več tisoč takih delavcev je tudi v javnem sektorju (v tako imenovani plačni skupini J), kjer bi se lahko občutni dvigi minimalne plače prelili v dražje javne storitve.
V trgovskem podjetju Enrgotuš potrjujejo, da bi novembrska izredna uskladitev minimalnih plač vplivala na višje stroške dela, a ne povedo, za koliko. Kot pravijo, pa se strinjajo s pozivom Trgovinske zbornice Slovenije in ostalih delodajalskih organizacij, da se dvig minimalne plače uredi z redno, januarsko uskladitvijo minimalne plače.
Administrativno dvigovanje ima svojo ceno
Minimalna bruto plača se je v Sloveniji od leta 2009 do lanskega leta dvignila s 590 na 1.024 evrov bruto. Čeprav ima 75-odstotna rast minimalne plače očitno pozitivno plat – boljše plače za najslabše plačane -, prinaša tudi negativne posledice.
Prva so strukturne anomalije. Za razliko od številnih drugih držav je v Sloveniji minimalna plača naraščala hitreje kot povprečna plača v zadnjih desetih letih. “Dvigovanje minimalne plače je lahko prispevalo k majhnim neenakostim v plačah in nizki stopnji tveganja revščine delovno aktivnih, a je pripeljalo do enega najvišjih razmerij med minimalno in povprečno plačo med državami,” v zadnjem poročilu o razvoju ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize (Umar). Povprečna plača je bila leta 2009 2,4-krat višja od minimalne, lani le še 1,9-krat.
“To je lahko za nekatere skupine nespodbudno in povzroča težave tudi pri ustreznem nagrajevanju nekaterih nizko izobraženih kadrov, na primer v dejavnostih javnih storitev,” ugotavlja Umar.
To razmerje kritizira tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Če hitri dvigi minimalne plače na eni strani zvišujejo dohodke najslabše plačanih, prav zanje prinašajo tudi največje tveganje, menijo v OECD, saj “zmanjšujejo število ustvarjenih delovnih mest za manj usposobljeno delovno silo”. S tega vidika je po mnenju OECD pomembno, da dvigovanje višine minimalne plače spremlja skrb za izboljšanje kompetenc teh zaposlenih.
Na drugi strani je bila ta mesec sprejeta direktiva o ustreznih minimalnih plačah v EU, ki določa, da naj bi države članice pri določitvi zneska minimalne plače upoštevale tudi referenčne vrednosti 60 odstotkov mediane plač in 50 odstotkov povprečne plače. S tega vidika je Slovenija v referenčnih okvirjih EU.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje