Delnice druge največje švicarske banke Credit Suisse so v današnjem trgovanju padle za več kot 30 odstotkov. Za padec je poskrbel predsednik Savdske nacionalne banke Ammar Al Khudairy, ki je izjavil, da savdska banka ne bo povečala svojega deleža v švicarski banki. Predsednik uprave banke ob tem miri trg, da banka državne pomoči ne potrebuje.
Delnice banke Credit Suisse so danes dosegle novo zgodovinsko dno, potem ko je vrednost delnice okoli 14. ure po srednjeevropskem času dosegla 1,57 franka, kar je 30,13 odstotka pod izhodiščem.
Za padec je poskrbel predsednik Savdske nacionalne banke Ammar Al Khudairy, ki je izjavil, da savdska banka “nikakor” ne bo povečala svojega deleža v švicarski banki. Savdska nacionalna banka je od novembra največja delničarka Credit Suisse.
“Zdaj imamo v lasti 9,8 odstotka banke. Če presežemo 10 odstotkov, začnejo veljati nova pravila in nismo naklonjeni novemu regulativnemu režimu,” je v pogovoru za Bloomberg TV dejal Khudairy.
Predsednik uprave banke Axel Lehmann je danes na konferenci v Savdski Arabiji vztrajal, da Credit Suisse ne potrebuje državne pomoči. Dejal je, da bi bilo zaradi različnih predpisov nenatančno primerjati težave njegove banke s propadom ameriške Silicon Valley Bank (SVB). “Zdravilo smo že vzeli,” pri čemer je imel v mislih drastični načrt prestrukturiranja banke, ki so ga razkrili oktobra lani.
Vendar kot kaže, Lehmanove besede niso uspele preprečiti širjenja strahu prek švicarskih meja, ugotavlja AFP.
Francoska premierka Elisabeth Borne je tako pozvala švicarske oblasti, naj posredujejo in rešijo problem. “Za to vprašanje so odgovorni švicarski organi. Ti ga morajo rešiti,” je Borne dejala v francoskem senatu in dodala, da bo finančni minister Bruno Le Maire v naslednjih urah stopil v stik s švicarsko finančno ministrico Karin Keller-Sutter.
Credit Suisse je lani vknjižila 7,3 milijarde frankov (7,4 milijarde evrov) čiste izgube, kar je največ po letu 2008. Banka, ki se v zadnjem času sooča s posledicami vrste škandalov, za letos pričakuje še slabši rezultat.
Med drugim je banka lani pristala na plačilo skoraj 250 milijonov evrov vredne poravnave, da bi se izognila kazenskemu pregonu zaradi obtožb o pranju denarja in davčnih goljufijah v Franciji. Še več jo je stala vrsta poravnav v ZDA v sporu zaradi prodaje obveznic, pokritih z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili, ki so bile v središču finančnega zloma leta 2008.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje