Otoplitev ob začetku koledarske zime v Evropi, podobna, kot smo jo že videli konec oktobra, je prinesla nov padec cen zemeljskega plina. V nasprotju z novembrom se tokrat občutno ceni tudi plin za prihodnje leto. Zakaj?
Terminske pogodbe z dobavo dan vnaprej na avstrijskem plinskem vozlišču v Baumgartnu, kjer plin kupujejo tudi slovenski trgovci, so se včeraj sklepale po 82 evrov za megavatno uro (MWh). To je najnižja cena od otoplitve konec oktobra oziroma v začetku novembra, ko so cene zdrsnile vse do 30 evrov za MWh. Tokrat cene za dan vnaprej (vsaj za zdaj) niso padle tako globoko.
Analitik za energetske trge Lion Hirth pa je opozoril na drug zanimiv pojav: tokrat so se precej bolj kot oktobra znižale cene terminskih pogodb za prihodnje leto. Ti posli se zdaj sklepajo pri 90 evrov za MWh, kar je najnižja cena po letošnjem juniju. Oktobra so se cene pogodb za prihodnje leto spustile največ do 110 evrov za MWh.
Precejšnja pocenitev plina za prihodnje leto je dobra novica za evropsko gospodarstvo in proračune držav, ki jih sicer visoke cene tega energenta močno bremenijo. Po oceni Hirtha pa je do padca cen prišlo, ker se je zaradi toplega vremena (verjetno pa tudi učinka visokih cen in varčevanja) poraba precej zmanjšala, praznjenje evropskih plinskih skladišč pa upočasnilo. V Avstriji in Nemčiji se zadnja dva dni količina plina v skladiščih celo povečuje.
Dodajmo, da ugodno gibanje borznih cen ne pomeni nujno nižjih cen za naše porabnike – vse je namreč odvisno od tega, kdaj trgovec ali podjetje plin zakupi.
Nemška javnost vseeno previdna
Čeprav se – kot omenjeno – v Nemčiji zadnja dva dni skladišča polnijo, pa tamkajšnja javnost po raziskavi, ki jo povzema STA, še vedno ocenjuje, da lahko to zimo pride do pomanjkanja plina.
Od več kot 2.000 sodelujočih v raziskavi nemške tiskovne agencije dpa jih 29 odstotkov pričakuje pomanjkanje že to zimo, približno 26 odstotkov pa v prihodnji zimski sezoni 2023/2024. V to, da bo oskrba s plinom varna obe zimi, pa je prepričanih 29 odstotkov vprašanih.
Nemški kancler Olaf Scholz pa na drugi strani trdi, da oskrba s plinom letošnjo zimsko sezono ne bo ohromljena. V nedavnem intervjuju za časnik Süddeutsche Zeitung je dejal, da bo oskrba zagotovljena tudi prihodnje leto, “če se ne zgodi nič nepredvidenega”.
Prvi LNG terminal deluje, prihajajo še štirje
V ponedeljek se je nemški kancler po poročanju STA udeležil odprtja prvega plavajočega terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v Wilhelmshavnu, ki ga bo upravljal Uniper. “Gre za prvega od petih načrtovanih terminalov, ki naj bi nadomestili ruski plin in zagotovili, da noben dom ne bo ostal brez oskrbe,” je Scholz poudaril ob odprtju in dodal, da je bil terminal zgrajen v rekordnem času.
Evropska komisija pa je prižgala zeleno luč za obratovanje LNG terminala v mestu Lubmin na severovzhodu Nemčije, ki jo bo upravljala družba Deutsche Regas.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje