V zadnjem četrtletju lani se je v večini dejavnosti nadaljevalo ohlajanje gospodarske aktivnosti. Prihodka v trgovini in ostalih tržnih storitvah sta se oktobra zmanjšala, tudi izvoz blaga v države EU se je nadalje zmanjšal. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prejšnjih četrtletij se je novembra ustavila, ugotavlja Umar.
Gospodarska klima se je decembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšala. Ostaja sicer precej nižja kot pred letom, a je bila razlika do vrednosti pred letom dni najnižja v zadnjih sedmih mesecih.
“Po naši oceni so k temu izboljšanju prispevali tudi ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem ter zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo,” v danes objavljeni številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Ohlajanje gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti, visoke cene energentov in razmeroma toplo vreme so v zadnjih dveh mesecih leta imeli za posledico nižjo porabo zemeljskega plina in elektrike kot v primerljivem obdobju leto prej. Poraba plina je bila za 11 oz. 13 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za pet odstotkov.
Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trgu EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel.
Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno.
Vrednost opravljenih gradbenih del se je v prvih 11 mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra za 44 odstotkov presegla raven iz prejšnjega leta.
Potrošnja gospodinjstev je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje.
Rast števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevala, še posebej v gradbeništvu ob nadaljnjem pomanjkanju delovne sile, število brezposelnih pa je bilo ob koncu leta za okoli petino nižje kot leto prej.
Inflacija se je decembra nekoliko okrepila (na 10,3 odstotka), predvsem zaradi višje rasti cen nekaterih storitev. Lani je k inflaciji sicer največ prispevala rast cen hrane.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je proti koncu leta 2022 povečal, v 11 mesecih pa je bil z 0,7 milijarde evrov znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021.
Na to je močno vplivalo znižanje izdatkov za blaženje epidemije, ki so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 nižji za 1,9 milijarde evrov. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev posledic energetske draginje, skupaj z ukrepi zaradi epidemije so k primanjkljaju v 11 mesecih po oceni Umarja prispevali 0,9 milijarde evrov.
Medletna rast odhodkov v prvih 11 mesecih lani je bila zaradi nižjih dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter nižje rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom zaradi epidemije tako bistveno nižja kot leta 2021.
Prihodki so bili v 11 mesecih medletno višji za desetino. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 je bila rast nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij, ugotavlja Umar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!