Minister za javno upravo Boštjan Koritnik meni, da okolje v Sloveniji ni pripravljeno na razvojno kapico. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pa, da je problem politika, ki ima premalo poguma. Po njegovem mnenju drakonska - tako jo opiše - obdavčitev dela najbolj podjetnih in kreativnih ljudi ne pomeni nič dobrega za prihodnost Slovenije.
Vlada je ta teden, tik pred začetkom parlamentarne obravnave, iz zakona o debirokratizaciji izločila ukrep razvojne oziroma socialne kapice.
Ta je predvideval, da se pri plačah nad šest tisoč evrov bruto (okrog 3.400 neto) prispevki ne bi več povečevali, in je bil ena od ključnih novosti zakona, ki so jo najbolj nestrpno pričakovali v gospodarstvu.
Interesna združenja gospodarstva so si sicer prizadevala, da bi bila meja nižja − pri 2,5-kratniku povprečne plače oziroma pri plači 4.600 evrov bruto, kar je 2.700 neto.
A zdaj je, kot rečeno, ukrep padel v vodo.
Desusovi poslanci proti
Zakaj razvojna kapica, ukrep, za katerega si gospodarstvo prizadeva že leta, vsaj enkrat pa ga obravnava praktično vsaka vlada, v naši politiki ne dobi zadostne podpore?
Po naših informacijah so bili od koalicijskih strank tokrat proti v Desusu, ki je kapici tudi v prejšnjih mandatih vedno nasprotoval. Po mnenju stranke gre za nesolidaren ukrep.
Novela zakona o debirokratizaciji v prvotni obliki tako ne bi dobila zadostne podpore med poslanci, zato jo je vlada spremenila.
“Gre za tragičen razplet,” dogajanje za N1 komentira predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. “Vsi smo iskreno upali, da bomo dobili razvojno kapico. Razumeli smo, da so zdaj take zgodovinske okoliščine, da bomo temu dolgotrajnemu izzivu vendarle kos,” pravi in dodaja, da je vladni umik v gospodarskih krogih sprožil “izjemno razočaranje”.
“Ima jo 19 držav, zakaj je mi nimamo?”
Tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na dogodku Slovenia Business Bridge v organizaciji AmCham in SPIRIT Slovenija obžaloval tak razplet. Dejal je, da mora Slovenija razbremeniti z davki preveč obremenjene plače, kar je vlada s socialno kapico tudi želela storiti.
“Osebno menim, da je škoda, da okolje v Sloveniji ni pripravljeno na razvojno kapico. Ima jo 19 držav. Če so v vseh teh državah prepoznali pomen tega ukrepa, zakaj ga mi ne? Upam, da nam bo to uspelo v bližnji prihodnosti.”
Dejal je, da smo v Sloveniji konkurenčni pri nižje izobraženih delavcih, medtem ko imamo problem pri plačah višjega in srednjega managementa. To je problem, ker tuja podjetja ne bodo prišla k nam, a tudi, ker talenti ne bodo ostali doma.
Žiga Živulović jr./BOBO
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik: “Osebno menim, da je škoda, da okolje v Sloveniji ni pripravljeno na razvojno kapico. Ima jo 19 držav. Če so oni prepoznali pomen tega ukrepa, zakaj ga mi ne? Upam, da nam bo to uspelo v bližnji prihodnosti.”
Brodnjak iz NLB na vprašanje, ali družba enostavno ni pripravljena na to potezo, odgovarja, da je po njegovem mnenju problem v politiki. “Ta preprosto ne premore poguma za temo, ki je postala zelo pereča.”
Kot pojasni, je majhno in odprto slovensko gospodarstvo odvisno od izvoza, na tujih trgih pa tekmuje s podjetji iz različnih držav. Na eni strani za posle, kjer velja logika, da mora podjetje pri enaki kakovosti prodajati proizvode oziroma storitve po nižji ceni ali pa pri enaki ceni dosegati višjo kakovost kot konkurenti, na drugi strani za kadre.
In ta druga bitka se je v času pandemije še zaostrila, saj v vse bolj digitalizirani družbi za mnogo profilov trg dela ni več Slovenija, ampak praktično ves svet. Slovenci lahko od doma delajo za nemška ali ameriška podjetja, razlaga sogovornik.
“Mi tekmujemo z Madžarsko, Češko, Slovaško, vse bolj tudi s Srbijo, in tam je strošek dela pri višjih plačah bistveno nižji. Talenti nam uhajajo. To ugotavljamo tako v realnem gospodarstvu kot v finančnem sektorju. Kdor trdi drugače, se slepi.”
Pogovor s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom:
Nasprotniki jo vidijo kot nesolidaren ukrep
Nasprotniki socialne oziroma razvojne kapice so v javni razpravi izpostavljali predvsem dva argumenta.
Prvi je izpad prihodkov od prispevkov v javnih blagajnah. Ocene, kolikšen bi ta bil, če bi kapico postavili pri šest tisoč evrih, so bile različne.
Vlada je v predlogu zakona ocenila, da bi bil izpad v pokojninski in zdravstveni blagajni med 40 in 50 milijonov evrov.
Upravljavca pokojninske in zdravstvene blagajne, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), sta ocenjevala, da bi ukrep obe blagajni skupaj prikrajšal za od 110 do 150 milijonov evrov.
Na GZS so ocenili, da bi izpad znašal 170 milijonov evrov, a upoštevajoč višjo dohodnino (zaradi višjega neto bi plačevali višje akontacije) ter večjo potrošnjo (večje prilive iz naslova DDV) bi bil po izračunih njihove analitske službe izpad 116 milijonov evrov.
Ocena Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je bila bolj ohlapna: izpad v višini od 150 do 250 milijonov evrov.
Drugi argument pa je bil, da predlagana razvojna kapica ne bi davčno razbremenila razvojnega kadra, temveč le management, ter da bi ukrep povečal razkorak med bogatimi in revnimi. Gospodarska združenja so zato, da bi zajeli več razvojnega kadra, predlagala znižanje kapice na 4.600 evrov bruto.
V negativni spirali
Brodnjak opozarja, da bo neuvedba razvojne kapice vse bolj vplivala tudi na tiste z nižjimi plačami.
“Razvoja ne bo, to pa bodo občutili tudi oni. Tu smo v negativni spirali. Razumem, da nekdo z relativno nižjimi prejemki v primeru uvedbe kapice ne bo takoj občutil posledic. A treba je vedeti, da mora Slovenija razviti proizvode z višjo dodano vrednostjo, kar pa lahko storijo ljudje, ki so podjetni, kreativni, z redkimi znanji. Če jih ne bomo pripeljali sem oziroma jih tu zadržali, se nam ne piše dobro. Zato je odločitev, da ne gremo do konca, za nas tragičen razplet.”
Denis Sadiković/N1
NLB v Srbijo: “Verjamem, da bo sledilo veliko večjih podjetij”
NLB se je letos zaradi nekonkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja odločila, da bo njen novi IT center v Beogradu.
Kot pravi Brodnjak, je temu botrovalo pomanjkanje iskanih profilov na trgu. “Slovenski izobraževalni sistem je pred 15 leti zaspal in ni razumel, kam grejo trendi. Tako ne izobrazi vsako leto dovolj razvijalcev, podatkovnih znanstvenikov, prevajalcev.”
Drugi razlog pa je drakonska obdavčitev. “Redki talenti imajo višjo ceno. Pri tako radikalni obdavčitvi enostavno ne moremo biti konkurenčni. (…) Zato razvijamo center v Srbiji in verjamem, da bo sledilo veliko drugih večjih podjetij,” sklene sogovornik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje