Kidričevski Boxmark Leather 322 delovnih mest, ormoški Safilo 557 delovnih mest, trebanjski Treves sto delovnih mest, zdaj še slovenjgraški Adient s 430 delovnimi mesti. Proizvodna podjetja iz poslovnih razlogov, a tudi zaradi nekonkurenčnosti Slovenije v primerjavi z drugimi državami krčijo delovna mesta. "Klasična proizvodna podjetja, ki nimajo razvojnih kapacitet in nimajo nobene možnosti, da povečajo dodano vrednost, so ob takem tempu povečevanja stroškov dela ogrožena," meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) in direktor Boxmark Leatherja.
Slovenjgraški Adient v teh dneh vroča odpovedi 148 od 428 delavcev, do maja prihodnje leto bo zaprl tovarno (ohranja pa še eno v Novem mestu). Kot so povedali, Slovenija ni več najbolj ugodna z vidika stroška dela.
Kaj to pomeni? “Tudi nas je to zanimalo, zato smo vodstvo prosili za pojasnila, saj dvomimo, da je problem strošek dela. Želeli smo razrez stroškovne cene proizvoda, a ga žal nismo dobili,” nam je povedal Bojan Rošer, sindikalist Adienta.
Strošek dela se je v zadnjih letih sicer po besedah Rošerja povečal, predvsem zaradi dviga minimalne plače. Po javno dostopnih podatkih se je med letoma 2014 in 2017 gibal med 13 in 13,5 milijona evrov, nato se je leta 2018 (ob 10-odstotnem povečanju števila zaposlenih) povečal na 17 milijonov evrov in na tem nivoju ostal tudi v letu 2019.
Kot pravi Rošer, je sindikat ob zadnjih dvigih minimalne plače izposloval, da so se delno povečale tudi druge plače (za manjši odstotek), a na sestankih z vodstvom nikoli ni bilo kakšnega signala, da bi bili stroški dela previsoki. “Še vedno ne razumemo, ali je Slovenija res tako draga, da podjetje ne bi moglo pri nas v Slovenj Gradcu preživeti z izdelki, ki jih trenutno izdelujemo,” nam je dejal Rošer in dodal, da je podjetje ves čas dobro poslovalo.
Adient je v letu 2018 beležil 103 milijone evrov prihodkov in 3 milijone evrov dobička iz poslovanja, v 2019 94 milijonov evrov prihodkov in štiri milijone evrov dobička iz poslovanja. Lansko krizno leto pa le še 62 milijonov evrov prihodkov in 15 milijonov evrov izgube iz poslovanja.
Borut Živulović/BOBO
Marjan Trobiš, direktor kidričevskega Boxmark Leatherja, meni, da so odločitvi, da Adient odide iz Slovenije, botrovali tudi dvigi minimalne plače v zadnjih letih.
Minimalna plača v treh letih višja za petino
Po besedah Marjana Trobiša, direktorja kidričevskega Boxmark Leatherja, sta v avtomobilski industriji kriza zaradi epidemije koronavirusa in pomanjkanje surovin še zaostrila že tako stalna prizadevanja proizvajalcev za vsak cent stroškovnega prihranka.
Slovenija pa je v zadnjih letih konkretno dvignila minimalno plačo. To je po mnenju Trobiša tudi botrovalo odločitvi Adienta za odhod.
“V avtomobilski industriji se podpisujejo večletne pogodbe. V zadnjih treh letih smo minimalno plačo v Sloveniji povečali za več kot 20 odstotkov (z 824 evrov bruto v letu 2018 na letošnjih 1.024 evrov bruto), kaže pa tudi, da se bo ta trend nadaljeval. Vse to mora podjetje vračunati v strošek proizvodnje za prihodnja leta in na neki točki se ne izide več. Odločitev za selitev v države z nižjim stroškom dela je ob takih okoliščinah relativno preprosta, sploh, ker gre za nekaj sto delovnih mest, celoten koncern Adient pa ima več deset tisoč zaposlenih,” meni sogovornik.
Enako produktivni za trikrat manj denarja
Tudi v kidričevskem proizvajalcu sedežnih prevlek Boxmark Leatherju, ki ga vodi Trobiš, so lani izvedli prestrukturiranje, v okviru katerega so zmanjšali število delovnih mest za 322 (trenutno imajo okrog 800 zaposlenih).
V Sloveniji so opustili nekatere programe in jih preselili v BiH, kjer njihov lastnik od lanskega novembra dalje gradi tudi novo tovarno. Pri nas ohranjajo izdelavo višjecenovnih prevlek za prestižne avtomobile, medtem ko je za šivanje prevlek za cenejše avtomobile Slovenija predraga. “Produktivnost v BiH je primerljiva, medtem ko je strošek dela trikrat manjši,” pravi Trobiš.
Še en avtomobilski dobavitelj, ki odhaja, je Treves iz Biča pri Trebnjem, ki izdeluje avtomobilske sestavne dele s področja zvočne in termične izolacije. Podjetje v francoski lasti, ki ima sto zaposlenih, se je po neuradnih informacijah STA za tako potezo odločilo po januarskem požaru. Ker ima novomeški Revoz, eden njegovih glavnih naročnikov, naročila za izdelavo Renaultovega modela twingo zagotovljena le srednjeročno, kaj pa si v Revozu lahko obetajo dolgoročno – predvsem po letu 2024 –, pa še ni znano, lastnik Trevesa ne vidi več poslovnega motiva za obnovo tovarne.
Italijanski Safilo, eden vodilnih svetovnih izdelovalcev okvirjev za očala, naj bi še ta mesec zaprl proizvodnjo očal v Ormožu s 557 zaposlenimi.
Za proizvodnjo ali ne
Ko gre za multinacionalke, imajo te praviloma tovarne na različnih lokacijah, ki tekmujejo za posle. In slovenske enote tu vse težje konkurirajo. V težavah so po Trobiševih besedah predvsem tista podjetja, ki imajo tu proizvodnjo, ne pa tudi razvoja, saj ta ne morejo dvigovati dodane vrednosti.
“V Sloveniji velja velika negotovost glede vprašanja, kaj in koliko bomo proizvajali čez pet ali deset let. Če bomo šli naprej s takim tempom dvigovanja minimalne plače, se klasična proizvodnja tu ne bo več izplačala.”
Delavska realnost onkraj bilanc
Nazaj k slovenjgraški zgodbi: delavci potiho upajo na uspeh pogovorov ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška s potencialnimi investitorji, da bi nadaljevali dejavnost na tej lokaciji, uresničile.
Odgovore ministrstva, kako daleč so pogovori in ali so že obrodili kaj sadov, še čakamo.
Žiga Živulovič jr./BOBO
Delavci upajo na uspeh pogovorov ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška s potencialnimi investitorji, da bi nadaljevali dejavnost na tej lokaciji, uresničile.
Če investitorja ne bo, pa je pred njimi težko obdobje, pravi Rošer. “Delavci so bili zadovoljni s podjetjem. Imeli so redne in solidne prihodke. Nobeden ne ve, kam gre zdaj, zato je negotovost še toliko večja,” pravi Rešar, ki pove, da imajo v starostni strukturi skoraj polovico delavcev, starejših od 50 let.
Odhajata še dva farmacevta, NLB Beogradu dala prednost pred Ljubljano
V zadnjem letu sta odhod iz Slovenije napovedali še dve farmacevtski družbi. Tako predstavništvo v Sloveniji zapirata britanska farmacevtska multinacionalka GlaxoSmithKline (GSK) in farmacevt Sanofi.
Omenimo pa še odločitev NLB, ki razvojni center z IT odpira v Beogradu in ne v Ljubljani. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je nedavno za Delo pojasnil, da je razlog v večjem srbskem kadrovskem bazenu za iskane profile, a pristavil še, da je Beograd “izrazito stimulativno okolje tudi v davčnem smislu”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje