Podatki Evropskega računskega sodišča so za Slovenijo skrb vzbujajoči. Leta 2021 se je namreč na tri četrtine vseh javnih razpisov pri nas prijavil zgolj en ponudnik. Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da so ugotovitve računskega sodišča nenavadne, saj njihovi podatki, ki vključujejo vsa javna naročila, kažejo drugačno sliko. V Transparency International Slovenia pa poudarjajo, da gre pri velikem deležu razpisov z zgolj enim ponudnikom za manjšanje konkurenčnosti, kar pa lahko med drugim predstavlja morebitna korupcijska tveganja.
Slovenija je na prvem mestu med državami Evropske unije po deležu postopkov javnega naročanja s samo eno ponudbo, v posebnem poročilu o javnem naročanju v EU ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Na skoraj tri četrtine vseh javnih naročil (73 odstotkov) se pri nas prijavi zgolj en ponudnik.
Poročilo kaže, da se je na javne razpise predlani prijavilo skoraj pol manj ponudnikov kot pred desetimi leti. V povprečju je v EU takšnih razpisov, torej z le enim prijavljenim ponudnikom, veliko manj kot v Sloveniji – približno 40 odstotkov.
“Sodišče je pri analizi podatkov o postopkih z eno samo ponudbo na splošno ugotovilo, da se je raven konkurence pri javnih naročilih na enotnem trgu od leta 2011 zmanjšala,” piše v poročilu.
Sloveniji sledijo Ciper, Poljska in Češka. Najnižje na lestvici pa so Malta, Švedska in Finska, ki so tudi edine zabeležile vrednosti pod 20 odstotki.
Ministrstvo: Ugotovitev sodišča nenavadna
Na Ministrstvu za javno upravo glede podatkov za N1 odgovarjajo, da vanje najverjetneje niso vključena naročila, ki so pod pragom evropskih javnonaročniških direktiv. To dejstvo je pomembno, saj je sistem javnega naročanja v Sloveniji reguliran tudi za javna naročila, ki so pod evropskim pragom in teh je skoraj 55 odstotkov. Po podatkih ministrstva, ki upošteva tudi naročila pod pragom EU, je takih zgolj 49 odstotkov naročil.
“Glede na to, da smo med državami članicami OECD med bolj transparentnimi in tudi bolj digitaliziranimi, zakonodaja pa je podobna v vseh državah članicah, pa je takšna ugotovitev še bolj nenavadna in je verjetno treba iskati vzroke na skupni (z EU) zakonodajni ravni, v institucionalnem okolju, usposobljenosti naročnikov in pripravljenostjo ponudnikov, da sodelujejo na trgu javnega naročanja,” so zapisali v odgovoru.
Ob tem pa se strinjajo z ugotovitvijo Evropskega računskega sodišča, da nova pravila na ravni EU iz leta 2014 niso v celoti prinesla želenih rezultatov, na kar kaže tudi dejstvo, da poročilo zaskrbljujoče navaja padec konkurenčnosti pri skoraj vseh državah članicah EU. “Zato bi bilo treba ta problem nasloviti širše, na ravni EU, in najti ustrezne in boljše, predvsem bolj učinkovite rešitve za bolj konkurenčen trg javnega naročanja,” so še zapisali
Reševanja problematike se lotevajo z novim projektom z OECD, ki bo analiziral stanje sistema javnega naročanja ravno z vidika izzivov konkurenčnosti. Lani so ustanovili tudi Akademijo javnega naročanja, ki tekoče deluje in podpira slovenske deležnike pri pridobivanju kakovostnega znanja in izkušenj na področju javnega naročanja. Delež postopkov z eno samo ponudbo sicer naslavljajo tudi v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Gre za razširjeno prakso
Da se na javna naročila pri nas v večini prijavlja zgolj en ponudnik, pa opažajo tudi v Transparency International (TI) Slovenia. Na problematiko po besedah generalne sekretarke TI Slovenia Maruše Babnik opozarjajo že leta. “Skupine smo pozivali, da obravnavajo to težavo – še posebej če naročniki prejemajo eno ponudbo v velikem deležu, kot se je izkazalo v določenih primerih v preteklosti,” je dejala za N1.
Naročila z eno ponudbo po njenem mnenju predstavljajo “tveganje za učinkovito in gospodarno rabo javnih sredstev”. “Gre za manjšanje konkurenčnosti v sklopu javnih naročil,” je povedala Babnik.
Na TI Slovenia se zavzemajo za varnostni mehanizem pri javnih naročilih. To bi reševali z vključevanjem pakta integritete kot učinkovitega mehanizma za preprečevanja korupcije v javnih naročanjih. Uporaba takšnih orodij je še posebej pomembna po velikih krizah, kot so bile pandemija covida-19 in avgustovske poplave, ko je treba sredstva uporabljati čim bolj učinkovito.
Pri javnih naročilih z enim ponudnikom se manjša konkurenčnost, je pa to tudi pokazatelj za morebitna korupcijska tveganja. “Gre za nekaj, kar je treba spremljati. Predvsem tudi zaradi videza, ki ga ustvarja,” poudarja Babnik, ki dodaja, da gre za razširjeno prakso.
Zakaj se to dogaja?
Dejavnikov, zakaj se na razpis prijavi samo en ponudnik, je lahko več, za N1 pojasnjuje strokovnjakinja za javna naročila in direktorica družbe Bonorum Milena Basta Trtnik. Potrebe naročnika lahko opravičujejo določanje točno določenih tehničnih zahtev in pogojev.
“Enakopravnost ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost,” pravi Basta Trtnik, ki je svetovalka javnim naročnikom in ima zato dober vpogled v to tematiko.
Poudarja, da razpis ni nujno diskriminatoren, če naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike. Ob tem pa dodaja, da ni “dopustno razlikovanje ponudnikov na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi”. S tem ko prilagodi zahteve javnega naročila, se favorizira določenega ponudnika. Neutemeljena in nezakonita favorizacija je po mnenju Baste Trtnik tudi eden od vzrokov za povečanje stopnje korupcije.
Seveda pa so med temi dejavniki še majhnost slovenskega trga, relativno visoki davki, navadno dolgi plačilni roki, prezapleteni postopki, pa tudi tihi dogovori. Pri teh gre za to, da se ponudniki ne mešajo v posle drugih, “ki so krajevno razdeljeni”. Konkurenčni ponudniki se med seboj lahko tudi povežejo in oddajo skupno dražjo ponudbo.
Povečanje števila ponudnikov mogoče prek ugovora oškodovancev
Kot poudarja Basta Trtnik, bi morali ugovarjati predvsem ponudniki, ki zaradi nezakonitih določb ne morejo oddati ponudbe z vložitvijo zahtevka za revizijo.
"Dejstvo vendarle je, da bi se, če je postopek javen, morala njegova nezakonitost izkazati že v fazi razpisa – pred Državno revizijsko komisijo, ki bi tak razpis razveljavila. Vendar ker je komisija vezana na zahtevek za revizijo, ki ga konkurenca ne vlaga zaradi med drugim prej navedenih razlogov, spora pač ni," še pravi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje