180 dni "lockdowna", 11.500 mrtvih, milijon okuženih, 610 novih zakonov, uredb in odlokov, skoraj 15 milijard državnih pomoči, več kot pol milijona brezposelnih in bolnišnice, ki te dni pokajo po šivih. To je bilanca več kot leto dni in pol trajajoče epidemije koronavirusa v Avstriji. In kot kaže, je točka preobrata še precej daleč.
Pred tednom dni so v Avstriji sprejeli odločitev, da uvedejo zaprtje države za necepljene, nato pa so se v petek odločili, da zaprtje razširijo še na cepljene. Od ponedeljka bo tako celotna Avstrija zaprta za vse. Poleg tega pa bo od februarja za vse obvezno tudi cepljenje.
Avstrijci, ki radi stavijo na slavo in tradicijo države, ta teden nimajo razlogov za ponos. Ne vladajoča politika, ki je v petek s pojasnili kanclerja Alexandra Schallenberga in zdravstvenega ministra Wolfganga Mücksteina, da kot zvezna vlada niso izpolnili svojih nalog, hitela z opravičilom državljanom. Kot tudi ne javno mnenje, še zlasti ključni mediji. Ni jih bilo malo tistih, ki so pritrdili novinarki Evi Linsinger in njenemu članku v tedniku Profil z naslovom Korona-Banana Republika Avstrija.
Za takšno stanje, zlasti v politiki, je bilo, kot so ta teden pisali analitiki, razlogov več. V kritičnih razmerah glede ukrepov neenotna koalicija Zelenih in Ljudske stranke, kjer sta v prvih vrstah boj za prevlado argumentov bojevala zdravstveni minister, ki je zagovarjal “lockdown” za vse, tudi cepljene in zvezni kancler, ki je temu kategorično nasprotoval.
Pa glasna, a prav tako neenotna opozicija, kjer je predsednica socialnih demokratov Pamela Rendi-Wagner zahtevala zaporo javnega življenja, ki bi stopilo v veljavo že naslednji dan, in na drugi strani šef Svobodnjakov Herbert Kickl, sicer velik nasprotnik nošenja mask in drugih protikovidnih ukrepov, ki je na začetku tedna zbolel za kovidom, iz bolniške postelje pa sporočal, da obvezno cepljenje za vse ne pride v poštev. Besede, ki jih je kancler označil za atentat na zdravstveni sistem.
Že od petka je jasno, da so bila preigravanja, katera od dežel bo ponovno padla v popolno zaprtje javnega življenja, pravzaprav nepotrebna, cilji, kako zaustaviti širjenje koronavirusa v državi, pa še v začetku preteklega tedna več kot očitno premalo ambiciozni.
Prejšnji ponedeljek uvedeni “lockdown” za necepljene, ki je slednjim prepovedal vstop v lokale, kina, športne hale, tudi na božične sejme in jih omejil na najnujnejše – torej službo, obisk zdravnika in trgovine – pričakovano – z učinkom ni zadovoljil praktično nikogar.
Tudi visokoleteče izjave kaclerja Schallenberga, “da cepljeni iz solidarnosti do necepljenih ne bodo več deležni popolnega zaprtja,” so bile kratkega diha.
V dobrem tednu dni so številke novo odkritih dnevnih okužb presegle tudi najbolj pesimistične napovedi.
Nekaj več kot devet tisoč okuženih so namreč avstrijski koronski kazalci zabeležili nazadnje novembra lani. A korona-semafor v letošnjem novembru sveti bistveno bolj rdeče. Včeraj so tako ob skoraj pol milijona opravljenih PCR testih odkrili že več kot 15.800 novih okužb – nov rekord, že šesti v tem tednu.
ŠOLSTVO
Zaradi vsesplošnega zaprtja države so bile osnovne šole v Avstriji do zdaj zaprte 74 dni, še 31 dni dlje so se morali na daljavo šolati dijaki. So pa medtem vrata vrtcev vseskozi ostala odprta. Testiranje učencev v avstrijskih šolah ni povzročilo večjega odpora. Do zdaj je bilo v ta namen uporabljenih 56 milijonov testov.
Še bolj kruto sliko so te dni prikazovale reportaže največjih avstrijskih televizij, javne ORF in komercialne Puls4, s prizori polnih bolnišničnih oddelkov in izmučenega zdravstvenega kadra. Število kovidnih bolnikov na intenzivni negi v teh dneh ni padlo pod štiristo.
Podobno visoka je bila zasedenost enot nazadnje med velikonočnimi prazniki lansko pomlad. “Trupla zaradi prenatrpanosti ležijo povsod po hodnikih, fizično in psihično smo popolnoma na tleh, nihče zunaj bolnišničnih zidov si ne predstavlja, kako nemogoče so razmere tu pri nas”, je bila izpoved ene izmed medicinskih sester v bolnici v Zgornji Avstriji.
Borut Janc
Največji božični sejem na Dunaju, pred mestno hišo, je tokrat prvič obdan z več stometrsko ograjo, saj nanj spuščajo le tiste, ki imajo potrdilo o cepljenju ali prebolelosti kovida. Že jutri bo sejmišče vsaj do 12. decembra samevalo.
Tilman Königswieser, direktor bolnice v Vöklabrücku, je skupino anticepilcev in zanikovalcev obstoja virusa, ki so v četrtek demonstrirali pred stavbo bolnice, prosil za več razuma in jim nazorno opisal situacijo, rekoč, “da je od skupno 18 operacijskih sob in njihovih zdravstvenih ekip operativnih le še šest, saj so osebje morali premestiti na kovidne oddelke.” A zaleglo ni dosti.
Več sto ljudi je sredi tedna zaradi nestrinjanja z obveznim cepljenjem za zaposlene v zdravstvu demonstriralo tudi pred deželno bolnico v Welsu. Prav v Zgornji Avstriji in na Solnograškem je sedemdnevna incidenca (1500) krepko presegla državno povprečje (970).
Že ves teden so zato v obeh deželah zvonili vsi alarmi. Na Solnograškem so zato včeraj ob težkih naporih zagotovili nekaj dodatnih kapacitet. Tako je danes za kovidne bolnike na intenzivnih oddelkih prostih 30 postelj oziroma 22 odstotkov.
Podobno kritične so razmere tudi na Koroškem, Spodnji Avstriji in na Tirolskem, kjer je prostih le še od 22 do 26 odstotkov postelj. Po zadnjih podatkih avstrijske agencije za javno zdravje je bila že včeraj četrtina intenzivnih postelj po vsej državi zasedenih s kovidnimi bolniki. Meja izkoriščenosti postelj za intenzivno nego je 33 odstotkov.
Vkolikor bo tempo okužb v prihodnjih dneh enako intenziven kot do zdaj – in prav nič ne kaže, da temu ne bo tako – bo zgornja meja dosežena že v sredo ali četrtek. V najslabšem primeru strokovnjaki pričakujejo, da bo v prihajajočem tednu na enotah intenzivne nege že okoli 900 kovidnih bolnikov. O kaotičnem tednu priča tudi dejstvo, da so v nekaterih deželah, kot na primer v Spodnji Avstriji, evalvacije PCR testov trajale tudi do 40 ur. Mnogi so tudi zato podvomili v njihovo smiselnost.
GOSPODARSTVO IN JAVNE FINANCE
V primerjavi z lanskim letom je javni dolg narasel za 38 milijard evrov ali 14 odstotnih točk na 87 odstotkov bruto domačega proizvoda. Zavodi za zaposlovanje so zabeležili največjo rast brezposelnosti v zadnjih desetletjih – ta se je lani povečala za več kot 35 odstotkov, do letošnjega oktobra pa znova upadla za četrtino. Zanimivo sliko je največja gospodarska kriza izrisala pri statistiki stečajev podjetij – njihovo število je prav ali pa tudi zaradi izdatnih državnih pomoči lani v primerjavi z letom poprej celo upadlo za skoraj 40 odstotkov, podobno velja za osebne stečaje, saj jih je bilo za dobro petino manj.
Ob tem ostaja dejstvo, da je precepljenost z dvema odmerkoma cepiva v Avstriji s 65 odstotki ena najslabših v zahodni Evropi in pod evropskim povprečjem, v sosednji Italiji je ta za kar 8 odstotnih točk višja, na Portugalskem na primer celo za 17 odstotnih točk. Razlike so tudi med avstrijskimi zveznimi deželami precejšnje.
Na Gradiščanskem je tako dva odmerka cepiva prejelo več kot 72 odstotkov ljudi, v Spodnji Avstriji 68 ter na Dunaju 65. Zanimivo, precepljenost je nižja na zahodu države – tu deželne vlade vodi ljudska stranka – in kjer z 61 odstotki od državnega povprečja zopet najbolj odstopata deželi Zgornja Avstrija in Solnograško.
Borut Janc
Le nekaj metrov stran od glavnega vhoda na božični sejem ob mestni hiši je postavljen zabojnik, v katerem se je mogoče cepiti brez v naprej rezerviranega termina.
Precepljenost kot ključni dejavnik v obvladovanju epidemije stagnira že več mesecev, četudi so do zdaj številni visoki politiki, še zlasti glavarji zveznih dežel počeli marsikaj, med drugim na splavih in ladjah ob Donavi pri mladih promovirali cepilna mesta, kot je to počel dunajski župan Michael Ludwig. Zalegla niso niti svarila priznanega virologa Christiana Drostena, “da slaba precepljenost ne bo zadoščala za mirno jesen”. Dovolj zgovoren je podatek, da je (po)polno zaščito v prvih sedmih mesecih letošnjega leta prejelo 22 tisoč Avstrijcev dnevno, v zadnjih dveh mesecih pa kar trikrat manj.
Cepljenje v zadnjem tednu resda znova dobiva zagon – za prvi odmerek cepiva se je odločilo 128 tisoč ljudi, nazadnje toliko julija letos. A dejstvo je, da v Avstriji odgovornosti za dokaj nizko stopnjo precepljenosti ni prevzel (še) nihče, ne kancler, ne minister za zdravje ne zvezne dežele z glavarji na čelu.
Mantra nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza, da je pandemije za tiste, ki so cepljeni, že končana, se je izkazala za še kako zgrešeno. Prav tako junijsko zagotovilo zdravstvenega ministra Mücksteina, da bo letošnja jesen drugačna od lanske. In kdor si je upal več, je bil deležen kriti
Tako je na primer ministrica za turizem Elisabeth Köstinger iz vrst ljudske stranke v začetku julija potezo dunajske deželne vlade, ki jo sicer vodi socialdemokratska stranka z glavarjem Ludwigom na čelu in ki se je odločila za strožje predpise glede covidnih testov, označila za “absurd”.
Prav dunajske mestne oblasti so že ves čas epidemije korak pred zvezno vlado. V petek so tako tik pred vladno razglasitvijo četrtega zaprtja države napovedale novo akcijo. 340 tisočim necepljenim Dunajčanom bodo v prihodnjih dneh razposlali kuverte s povabilom in že rezerviranim terminom za prvo cepljenje.
Strategija, ki se je na Portugalskem in v Izraelu že izkazala za uspešno in ki jo je avstrijska liberalna stranka Neos na državni ravni predlagala že pred poletjem, a je ostala neuslišana. Vlada v Zgornji Avstriji je medtem v torek ubrala drugačno pot, za mnoge precej populistično. Za popularizacijo cepljenja je pripravila deželno loterijo in za glavno nagrado obljubila električni avtomobil.
KRIMINALITETA
V času trajanja epidemije so državni statistiki zabeležili občuten padec kriminalitete; za tretjino manj kraj avtomobilov in vlomov v stanovanja, za četrtino več spletnih prevar.
Jasno je, da je brez višje stopnje precepljenosti v avstrijske družbene pore že vnešeni naslednji, peti val. Znani dunajski odvetnik Florian Horn, ki že od začetka epidemije natančno preverja ustreznost zakonskih predpisov, pravi, da je skrajni čas, da se razjasni, ali bi bila obveznost cepljenja za vse ustavna. “Mislim, da bi bila,” je bil zgovoren konec tega tedna. Pripravljenost za sprejem ustreznega zakona v parlamentarnih klopeh zdaj je.
Ker je stanje zares kritično, naj bi šlo po hitrem postopku, zakon pa bi tako začel veljati najkasneje v začetku februarja prihodnje leto. Avstrija bi tako postala prva evropska država, ki bi uzakonila obveznost cepljenja za vse. Napovedane so visoke kazni za kršitelje. Že ta teden so namreč necepljeni, ki niso spoštovali od ponedeljka veljavnih omejitev gibanja, bili kaznovani s 500 evri kazni.
Borut Janc
V znani dunajski restavraciji Figlmüller z več kot stoletno tradicijo je v zadnjih dneh pred vnovičnim popolnim zaprtjem javnega življenja precej gneče. Zaposleni kovidna potrdila strogo preverjajo.
Življenje v prestolnici je konec tega tedna kljub “lockdownu” za necepljene ter jutrišnjemu popolnemu zaprtju javnega življenja vse prej kot mirno. Ulice v središču mesta so polne ljudi, trgovine pokajo po šivih, nočni klubi zadnji “vikend na svobodi” nimajo težav s prometom, bari in gostilne vabijo še zadnje obiskovalce, željne dobre kulinarike.
V gostilni Figlmüller v prvem okrožju, kjer pripravljajo legendarne dunajske zrezke, so ljudje in zaposleni strogih kovidnih pravil že vajeni. Takoj, ko se odprejo vrata, natakar izvleče pametni telefon: “Lepo pozdravljeni, kovidno potrdilo in osebno izkaznico, prosim.”
Njegov način skeniranja QR kode z aplikacijo za mobilni telefon ni izjema v panogi. Dunajski gostinci se pred decembrom – najpomembnejšim mesecem v letu, ki jim je v najboljših časih navrgel tudi do 400 milijonov evrov prometa – še kako zavedajo, da odstopanja od zakonskih toleranc ne peljejo v pravo smer.
Mestne oblasti so za razliko od lani, božicne sejme, najpomembnejši turistični dogodek v letu, letos dovolile, a v bistveno manjšem obsegu.
Na trgu ob mestni hiši so idilične stojnice z raznovrstnimi spominki in kuhanim vinom obdane z več sto metri ograje, okrepljene policijske ekipe se sprehajajo med ljudmi, na vsakem vhodu pa redarji dosledno preverjajo kovidna potrdila. “Da bi nekdo, ki ni cepljen, želel na sejem? Ne, takšnega primera do danes še nismo imeli. Očitno so ostali doma in ne želijo tvegati,” na naše poizvedovanje odgovarja eden od redarjev. Le nekaj metrov stran od vhoda na sejmišče stoji zabojnik, pred njim pa petdesetmetrska kolona ljudi, ki čakajo na cepljenje brez vnaprej rezerviranega termina.
“Prišel sem na kozarček kuhančka, zdaj na poti domov pa sem se ustavil še tu, da prejmem tretji, poživitveni odmerek,” nam pove eden izmed čakajočih. Že od jutri dalje bodo sejmi samevali – ali vse do božica, bo odvisno od umirjanja razmer.
Borut Janc
V turški restavraciji v 15. dunajskem okrožju kovidnih pri preverjanju kovidnih potrdil niso vedno dosledni.
Na drugem koncu mesta, v okrožju Rudolfheim-Fünfhaus, je v turški restavraciji v času kosila precej živahno. Gostje se sklanjajo nad krožniki polnih turških specialitet, na vhodu je napis, ki opozarja na obvezno nošenje mask tipa FFP2. Da je hkrati obvezno tudi pravilo PC, ni obvestila. V času našega opazovanja kovidnih potrdil ni preverjal nihče. “Redne stranke,” na kratko pojasni natakar.
V bližnjem frizerskem salonu eden od zaposlenih hiti z razlago, da je v začetku tedna sicer prejel že več odpovedi terminov, a da je tik pred novim zaprtjem javnega življenja zadnji delovni dan spet polno zaseden.
“Kovidnih potrdil ne preverjam. Če mi ljudje povejo, da jih imajo, jim verjamem. Tako ali tako pa bomo od ponedeljka dalje spet zaprti. Kako naj sploh preživimo. Če sem že prejel kakšno kazen inšpektorjev? Ne še.” Popoln nadzor je namreč nemogoč. Tudi zato, ker inšpektorjev in redarjev primanjkuje, je ministrstvo za notranje zadeve v ponedeljek za nadzor nad gibanjem necepljenih na ulice napotilo 800 dodatnih policistov. V zgolj enem dnevu so opravili 15 tisoč kontrol in izrekli 120 kazni.
Borut Janc
Frizerski saloni so tik pred vnovičnim zaprtjem nabito polni. “Kovidnih potrdil ne preverjam. Če mi stranke povedo, da ga imajo, jim pač verjamem,” nam je zaupal eden od lastnikov salona v 15. dunajskem okrožju.
A protikovidna propaganda te dni ne pojenja. Včerajšnji protesti na Dunaju tako kot pri nas kažejo na veliko razdvojenost. Do zdaj je bilo podobnih po državi že preko 1000, več kot 250 pridržanih in 12 tisoč izdanih denarnih kazni zaradi neupoštevanja protikovidnih ukrepov pa demonstrantov od lastnih stališč in prepričanj ne odvrača.
Ali bo obveznost cepljenja tudi z visokimi globami in celo zaporom za kršitelje in “neodzivne”, ki jih pisci “cepilnega zakona” že napovedujejo, potek dogodkov obrnila v drugo smer, si, jasno, ne upa napovedati nihče. A če temu ne bo tako, bo, kot je pred dnevi sporočila insbruška virologinja in članica posvetovalne skupine za Covid Dorothee von Laer, v naslednjih šestih mesecih obveljalo le še pravilo 3G – cepljeni (“geimpft”), preboleli (“genesen”) ali mrtvi (“gestorben”).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje