Evropska agencija za zdravila je cepivo proizvajalca Pfizer/BioNTech kot prvo odobrila tudi za otroke med 12. in 15. letom starosti. Cepljenje otrok se lahko začne. A nekatere države cepljenja niso priporočile vsem otrokom.
Če so v prejšnji dneh cepljenje opravljali predvsem v bolnišnicah, se je danes cepljenje otrok, starejših od 12 let, začelo tudi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prijavljenih je okrog tisoč otrok.
V skladu s priporočilom Posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ naj bi sicer tudi med otroki najprej prišli na vrsto posebej ranljivi kronični bolniki, nato drugi kronični bolniki, šele nato pa vsi ostali, a so se v ZD Ljubljana zaradi razmeroma majhnega števila prijav odločili, da bodo cepljenje organizirali za vse hkrati.
“Odobritev cepiva za mlade med 12. in 15. letom starosti vidim predvsem v luči normalizacije življenja tudi v tej starostni skupini otrok,“ pravi ljubljanski pediater dr. Denis Baš. “Vemo sicer, da bolezen v pediatrični populaciji poteka blago, z zelo redkimi zapleti, ki so lahko tudi hujši, a moramo se vprašati tudi, kaj so mladim prinesli ukrepi za omejevanje širjenja okužb, denimo zapiranje šol in socialna izolacija.“
“Če ne bomo preprečili nadaljnjih ponovitev omejevalnih ukrepov za otroško populacijo, se lahko zgodi, da se bomo morali soočiti tudi z nekaterimi nepopravljivimi posledicami.” – pediater Denis Baš
Po njegovih besedah je treba na vsak način zagotoviti, da bo prihodnje šolsko leto potekalo kolikor je mogoče normalno. “Celotna pandemija je zelo načela duševno zdravje otrok in pustila posledice, ki jih ne bomo sanirali v nekaj tednih, temveč jih bomo odpravljali več mesecev ali celo let. Ko se sprašujemo o cepljenju otrok, je to nujno imeti v mislih. Če ne bomo preprečili nadaljnjih ponovitev omejevalnih ukrepov za otroško populacijo, se lahko zgodi, da se bomo morali soočiti tudi z nekaterimi nepopravljivimi posledicami.“ Tudi sam ima doma dva najstnika, ki ju namerava prijaviti na cepljenje.
Cepljenim otrokom, zagotavlja infektologinja dr. Bojana Beović, ob pojavu okužbe v razredu ne bo treba v karanteno. Ni pa zagotovila, da bodo odrešeni morebitnega šolanja na daljavo, saj je to odvisno tudi od precepljenosti drugih in širšega stanja epidemije v zimskih mesecih.
Žiga Živulovič jr./BOBO
Na vsak način je treba zagotoviti, da bodo šole prihodnjo jesen in zimo lahko delovale brez epizod izobraževanja na daljavo.
“Res je, da bi s cepljenjem otrok preprečili majhno število hudih potekov bolezni,“ pravi dr. Bojana Beović, sicer tudi vodja Posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ. “Se je pa treba zavedati, da tudi pri otrocih ti hujši poteki niso povsem izključeni, še posebej če gre za otroke, ki imajo že sicer kakšne hujše kronične bolezni.“
Prav tako se pri otrocih nekaj tednov po preboleli okužbi, tudi če je bila asimptomatska, lahko pojavi tako imenovani večorganski vnetni sindrom, ki posebej prizadene srce. V Sloveniji smo do zdaj potrdili že več kot 30 primerov, pri čemer so vsi otroci okrevali, imajo pa nekateri tudi po več mesecih še vedno težave.
O cepljenju otrok je Zdravniška zbornica v torek organizirala spletni posvet, ki si ga lahko ogledate v spodnjem videu:
Vse bolj tudi postaja jasno, da se tudi pri nekaterih otrocih, ki okužbo prebolijo brez posebnih težav, določeni simptomi, kot so glavoboli, slabša sposobnost koncentracije in utrujenost, vlečejo še po več mesecev – tudi otroke torej prizadene tako imenovani dolgi covid, ki je še vedno preslabo poznan fenomen.
Najnovejša angleška raziskava, ki še ni prestala recenzijskega postopka, navaja, da je o vsaj enem od dolgotrajnih, več mesecev trajajočih simptomov po preboleli okužbi poročalo skoraj pet odstotkov otrok oziroma njihovih skrbnikov.
Ne gre samo za zaščito otrok, temveč tudi za zaščito tistih okoli njih in širše družbe. Vse bolj jasno postaja, da bomo samo s cepljenjem odraslih težko dosegli kolektivno imunost prebivalstva, sploh ob širjenju bolj nalezljivih različic virusa.
Francoska Nacionalna akademija za medicino je zaradi tega nedavno celo pozvala k uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19, češ da bo brez tega “zelo težko do konca poletja doseči zadostno precepljenost, ki bi zagotavljala kolektivno imunost in nadzor nad epidemijo“.
Necepljeni otroci bi lahko tudi postali ugodno gojišče, kjer bi se virus lahko nemoteno razmnoževal in mutiral v morebitne nove, bolj problematične različice.
Redki resnejši stranski učinki po cepljenju
Ključna za odobritev cepiva Pfizer/BioNTech za otroke od 12. leta je bila klinična raziskava, katere izsledki so bili konec prejšnjega meseca objavljeni v strokovni reviji New England Journal of Medicine. V njej je sodelovalo nekaj več kot 2.200 otrok, pri čemer jih je polovica dobila cepivo v enakih odmerkih in tritedenskem razmaku med odmerkoma kot pri odraslih.
Med tistimi, ki so dobili placebo, so raziskovalci v opazovalnem obdobju zaznali 16 primerov covida-19. Pri tistih, ki so prejeli cepivo, niso zaznali niti enega primera. Iz tega sledi zaključek, da se je v tej raziskavi cepivo izkazalo za 100-odstotno učinkovito pri preprečevanju okužbe, in to ob “blagih in zmernih prehodnih stranskih učinkih“.
Žiga Živulović jr./BOBO
Pristojni odbor Evropske agencije za zdravila je na podlagi te raziskave sklenil, da “koristi cepljenja s cepivom Pfizer/BioNTech v tej starostni skupini pretehtajo nad morebitnimi tveganji”. Ob tem je opozoril, da zaradi omejenega števila otrok, vključenih v raziskavo, ni bilo mogoče zaznati morebitnih redkih stranskih učinkov. Bolj redki stranski učinki se namreč lahko zanesljivo pokažejo šele s cepljenjem velikega števila oseb.
Že aprila so iz Izraela, kjer so zaradi obilice cepiva zelo zgodaj začeli cepiti mlajšo populacijo, poročali o sumljivih primerih miokarditisa, vnetja srčne mišice, po prejetju drugega odmerka Pfizerjevega cepiva pri mlajših od 30 let, še posebej pa med mlajšimi moškimi, starimi med 16 in 19 let.
Med decembrom lani in letošnjim majem so sicer v Izraelu med petimi milijoni cepljenih potrdili 275 primerov miokarditisa, ki pa je bil praviloma kratkotrajen in je imel v večini primerov blag potek.
Podobna poročila prihajajo tudi iz ZDA, kjer so cepljenje otrok od 12. leta začeli že sredi maja. Tamkajšnji Center za nadzor bolezni (CDC) je do zdaj po cepljenju z drugim odmerkom potrdil 226 primerov miokarditisa pri mlajših od 30 let, še 250 primerov preiskuje. Pojavnost tega zapleta v starostni skupini od 16 do 39 let ocenjujejo na 16 primerov na milijon cepljenj.
Evropska agencija za zdravila je na svoji spletni strani sporočila, da razmere pozorno spremlja, da pa za zdaj še ni jasno, ali gre za vzročno povezavo s cepljenjem ali zgolj naključje.
Gre namreč za izjemno redke primere, miokarditis pa je tudi sicer precej znan pojav pri mlajših moških in pogosto povezan s prebolelo virusno okužbo.
“Očitno gre za zelo zelo redke dogodke, ki jih lahko najde le res učinkovit nadzor nad zapleti,“ pravi dr. Bojana Beović. “Povezava zaenkrat ni dokazana. Kakšna bi bila možna povezava, težko rečem, morda kakšen avtoimunski mehanizem … Ker pa gre za res veliko redkost, se ponuja razlaga, da gre lahko za kakšno redko predobstoječe stanje, pri katerem potem cepivo povzroči omenjena vnetja. Ampak to je čista špekulacija.“
Ob tem je na mestu tudi vprašanje, kako bi se otroški organizem, ki je tako burno odreagiral na “simulacijo“ virusne okužbe s cepivom, da je razvil vnetje srčne mišice, odzval na pravo okužbo. To je sicer špekulacija, a lahko si je predstavljati, da tudi okužba ne bi minila brez zapletov.
Priporočila za cepljenje z zadržkom
Zdravstvene oblasti po državah so se različno odzvale na odobiritev cepiva za otroke med 12. in 15. letom. Ameriška akademija za pediatrijo je cepljenje priporočila vsem otrokom v tej starostni skupini, prav tako pa se je tudi strinjala s cepljenjem proti covidu-19 hkrati z drugimi, rutinskimi otroškimi cepljenji.
Nekatere evropske države so glede cepljenja otrok bolj previdne. Cepljenje otrok od 12. leta se je denimo ta teden začelo tudi v Franciji, pri čemer pa je Državna etična komisija podvomila o upravičenosti te poteze, češ da je krivično od otrok pričakovati sodelovanje pri vzpostavljanju kolektivne imunosti prebivalstva, dokler še vedno ni cepljen velik delež odrasle populacije. Tveganje ob okužbi je po mnenju komisije v tej starostni skupini ob odsotnosti pridruženih bolezni izjemno majhno in samo po sebi ne upravičuje cepljenja.
Kljub temu pa svoje mnenje člani komisije sklenejo z argumentom, da se glede na težave, s katerimi se mladi srečujejo zaradi omejevalnih ukrepov, in dejstvo, da so socialni stiki in učenje zanje ključni dejavniki za življenje, “zdi smiselno strinjati s cepljenjem otrok, ki za to izrecno prosijo, a šele po tem, ko smo jim predstavili jasne informacije v zvezi z negotovostmi, povezanimi s prebolevanjem okužbe in cepljenjem ter alternativne pristope k preprečevanju okužbe“.
Borut Živulović/BOBO
“Zdravi otroci se lahko cepijo, dobro je, da se cepijo, ni pa to posebej priporočeno.” – dr. Bojana Beović
Še nekoliko bolj zadržana je nemška Stalna komisija za cepljenje (STIKO), ki cepljenja proti covidu-19 ni priporočila vsem otrokom, temveč le tistim iz rizičnih skupin. Zdravim otrokom cepljenja sicer ne odsvetujejo. “Cepljenje za otroke in mladostnike med 12. in 17. letom brez predhodnih bolezni trenutno ni splošno priporočeno, je pa mogoče ob ustreznem posvetu z zdravnikom ter upoštevanju želja in sprejemanju tveganja.”
Kot je za časnik Die Zeit pojasnil član komisije, pediater Martin Terhardt, so takšno odločitev sprejeli, “ker je bila korist cepljenja nedvomno dokazana, še vedno pa ne moremo z gotovostjo vedeti, ali so tveganja ob okužbi večja od tveganja stranskih učinkov pri zdravih otrocih.“ Pri otrocih s kroničnimi boleznimi je, pojasnjuje, tveganje za zaplete ob okužbi toliko večje, da je cepljenje nedvomno smiselno. Kot poroča BBC, naj bi podobno odločitev v kratkem sprejeli tudi v Veliki Britaniji.
Dr. Bojana Beović vztraja, da nemška odločitev v ničemer ne spreminja naše cepilne politike glede otrok. “Cepivo je registrirano, torej se otroci lahko cepijo, priporočamo pa ga rizičnim skupinam.“ Kaj pa ostali otroci? “Zdravi otroci se lahko cepijo, dobro je, da se cepijo, ni pa to posebej priporočeno.“
Dozdajšnje izkušnje s prostovoljnimi cepljenji otrok – takšni sta cepljenji proti pnevmokoknim okužbam in virus HPV – nakazujejo, da si kaj več kot polovično precepljenost otrok proti covidu-19 težko obetamo. Največja težava pa tako ali tako ostaja nizka precepljenost odraslih. Za otroke lahko največ storimo, če se v čim večjem številu cepimo sami.
*Prvotna verzija članka je navajala, da bodo za cepljenje, v skladu s cepilno strategijo, najprej na vrsti posebej ranljivi otroci. Ker so iz ZD Ljubljana sporočili, da so zaradi razmeroma majhnega števila prijav že za danes naročili vse prijavljene otroke, smo članek naknadno prilagodili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje