Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes pozvala države, naj se do konca leta odrečejo cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19, saj je na svetu še vedno več milijonov ljudi, ki še niso prejeli niti enega odmerka. Imunolog Alojz Ihan medtem poudarja, da je cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19 varno ter smiselno v določenih situacijah.
“Ne bom molčal, ko podjetja in države, ki nadzorujejo svetovno ponudbo cepiv, menijo, da bi se morali revni zadovoljiti z ostanki,” je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Bogate države in proizvajalce cepiv je pozval, naj dajo prednost prvemu odmerku zdravstvenim delavcem in ranljivemu prebivalstvu v revnejših državah.
WHO je že v začetku avgusta pozvala k moratoriju na poživitvene odmerke cepiva proti covidu-19 do konca septembra, da bi odpravil drastično neenakost v razdelitvi odmerkov med bogatimi in revnimi državami. Kot je Tedros priznal danes, pa so se od takrat razmere spremenile, zato je pozval k podaljšanju moratorija vsaj do konca leta.
Bogate države so obljubile, da bodo revnejšim podarile več kot milijardo odmerkov cepiva, “vendar so jih razdelile manj kot 15 odstotkov”, je opozoril.
Evropski center za preprečevanje bolezni (ECDC) je v začetku septembra sporočil, da v celoti cepljeni posamezniki v splošni populaciji poživitvenega odmerek cepiva proti covidu-19 trenutno še ne potrebujejo nujno. Kot je dodal pa je smiselno o uvedbi dodatnega odmerka razmisliti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.
Ihan: Prva dva odmerka ključna pri obvladovanju epidemije
Imunolog Alojz Ihan je poudaril, da je cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19 smiselno v določenih situacijah, prav tako je varno. Hkrati pa poudarja, da bodo k upadu epidemije pripomogli polno cepljeni, torej je treba povečati delež polno cepljenih. Zato so cepljenje v strokovni skupini za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) omogočili vsem, ki si to želijo. Po Ihanovih besedah je zanimanje veliko med zdravstvenimi delavci, zlasti med tistimi, ki delajo na oddelkih, kjer se zdravijo bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. “Podobno se želijo ponovno cepiti tudi svojci teh bolnikov, da bi bili bolniki čimbolj varni,” je pojasnil Ihan.
Ihan ocenjuje, da bi moralo biti za blaženje epidemije čim več ljudi polno cepljenih. Enakega mnenja je kemik Roman Jerala. “Alternativa je okužba z možnimi hudimi ali dolgotrajnimi posledicami, vsakdo najbrž pozna znance s takšnimi primeri,” je zapisal na Twitterju. Zapisu je dodal grafični prikaz, ki kaže, da se zaščita pred okužbo pomembno zmanjša po petih mesecih, dobra zaščita pred težkim potekom bolezni pa se ohrani.
Še enkrat rezultati, ki so pokazali, da se zaščita pred okužbo pomembno zmanjša po 5 mesecih, čeprav se ohrani dobra zaščita pred težkim potekom bolezni (Katar, Izrael).? pic.twitter.com/UPZsGeH7WC
— Roman Jerala (@rjerala) September 6, 2021
Kot povedal Ihan, možnost cepljenja s tretjim odmerkom cepiva Evropska agencija za zdravila (Ema) še preučuje. “Ema mora dokazati, da je nekdo, ki je cepljen s tretjim odmerkom, bistveno manj dovzeten za okužbo kot nekdo, ki je polno cepljen,” pojasnjuje Ihan. Dokler ta razlika ne bo dokazana, po Ihanovih besedah Ema dovoljenja za tretji odmerek ne bo izdala.
Ihan poudarja, da varnost cepljenja s tretjim odmerkom vseeno ni vprašljiva. Prav tako je že znano, da tretji odmerek ustvari višji nivo protiteles, ta pa prepreči, “da bi virus dobili na sluznico in ga prenašali naprej”.
Če so ukrepi ohlapni, bo eksponentna rast okužb bolj strma
Posvetovalna skupina za cepljenje je na sestanku 31. avgusta sprejela predlog, da se v ustreznem odloku dopolni, da se zaščita po drugem odmerku cepiva podjetja Pfizer vzpostavi v sedmih dneh, pri ostalih cepivih pa v 14 dneh. Od 30. avgusta namreč velja sprememba vladnega odloka, po katerem pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen.
Ihan je pojasnil, da so takšno odločitev sprejeli, ker registracijskih dokumentih cepiv jasno zapisano, kdaj ta začnejo delovati. Odločitev, kdaj cepivo začne delovati, bi po njegovem mnenju sistemsko morali sprejeti epidemiologi.
Glede današnjih visokih številk okuženih pa je Ihan pojasnil, da gre za krivuljo, ki je značilna za različico delta. Ko se začne eksponentna rast, je ta toliko bolj strma, če so ukrepi za zadrževanje virusa ohlapni. “Pri tem smo lahko nekoliko bolj tesnobni, saj pri nas zadrževanje virusa ni idealno, prav tako ne precepljenost,” je posvaril Ihan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!