Mateja Logar, vodja vladne svetovalne skupine, je dejala, da se epidemiološke razmere sicer umirjajo, a nas to ne sme uspavati. Še vedno moramo slediti osnovnim zaščitnim ukrepom in se cepiti, ko imamo to možnost. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je predstavil potencialne zdravilne učinkovine za covid-19. Na prva učinkovita zdravila bomo morali po njegovih besedah počakati vsaj do januarja 2022.
S prehodom v rumeno fazo epidemije se še dodatno rahljajo ukrepi – med drugim se bodo v šolske klopi znova vrnili vsi srednješolci, odpirajo se vrata fakultet, v gostinskem lokalu pa boste lahko do 22. ure. Epidemiološke razmere se še naprej počasi izboljšujejo, je na dopoldanski novinarski konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša. Včeraj so med testiranimi potrdili 7,5-odstotni delež novih primerov, kar je prvič po 9. oktobru. Po oceni NIJZ je aktivnih primerov trenutno 7.466.
Vse regije, razen primorsko-notranjske, ki je obarvana rdečo, in Koroške, ki je že v zelenem, so obarvane rumeno. Rumena faza velja za celotno državo, ne glede na razlike v epidemioloških razmerah med regijami.
Rumena faza je tu, v zeleni fazi znova sledenje stikom
Mateja Logar, vodja vladne svetovalne skupine, je povedala, da so trendi na novo okuženih in novo sprejetih v bolnišnice ugodni. Kljub temu je na intenzivni negi ena tretjina vseh hospitaliziranih, med njimi so tudi tisti, ki bi po starosti že lahko bili cepljeni. Zato je še enkrat pozvala, da se cepimo, ko imamo to možnost.
“Ne sme nas uspavati, da se epidemija umirja. V primerjavi z lanskim letom smo imeli v takem času v bolnišnici 36 bolnikov, zdaj je to število bistveno večje, zato je tudi virusa v populaciji več. Še vedno lahko pridemo v stik z nekom, ki je asimptomatski prenašalec in se tega ne zaveda,” opozarja.
“Vem, da v zadnjem času veliko prahu dviga pogoj PCT. To poznajo tudi drugod po Evropi, omogoča pa nam, da že prej sproščamo nekatere dejavnosti, ki jih drugače ne bi mogli,” je še povedala infektologinja Logar. Poudarila je, da sta cepljenje in testiranje v Sloveniji brezplačna in dostopna vsem državljanom, zato je tudi naša odločitev, katero možnost izberemo.
Pogoj za zeleno fazo ni le, da je tedensko povprečje števila okužb manjše od 300, temveč tudi, da bodo epidemiologi znova lahko sledili stikom, je še poudarila dr. Logar.
Štrukelj o potencialnih zdravilih
Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je dejal, da za spremembo ne bo začel s pregledom novosti na področju cepiv, temveč s pregledom potencialnih zdravilnih učinkovin.
Omenil je zdravilo Ivermektin, ki je sicer namenjeno za zdravljenje parazitskih bolezni. V predkliničnih študijah se je pokazalo zmanjšanje replikacije novega koronavirusa, je povedal Štrukelj. Češka in Slovaška sta dovolili njegovo pogojno uporabo v bolnišnicah, a Štrukelj je opozoril, da je zdravilo varno samo v rokah infektologov, prav tako še ni jasno, kakšen je najprimernejši odmerek. “Še vedno tipamo,” je opozoril.
Omenil je tudi zdravilo Molnupiravir, ki ga razvija podjetje Merck. Zdravilo je v tekočem pregledu Eme, klinične študije, ki so šle iz druge v tretjo fazo pa po Štrukljevih besedah še niso pokazale takšne učinkovitosti, da bi to učinkovino lahko registrirali kot zdravilo.
Štrukelj je izpostavil še novo potencialno biološko zdravilo sotrovimap, ki spada med monoklonska protitelesa. Razvila ga je družba GlaxoSmithKline. To zdravilo nadomešča naša protitelesa, ki nastanejo po okužbi ali po cepljenju. Protitelo se veže na virusni protein S in tako prepreči, da bi se virus vezal na človeške celice, je pojasnil Štrukelj. Kot je še poudaril, ne more biti nadomestek cepljenja ali prebolelosti, je pa v uporabi pri resnih hospitaliziranih primerih.
“Prva res učinkovita zdravila bi lahko bila na tržišču januarja leta 2022,” je dejal in dodal, da morajo biti tisti, ki se ne nameravajo cepiti, še kar nekaj časa previdni.
Kaj pa cepiva?
Štrukelj je dejal, da se zaveda, da je veliko vprašanj, kdaj lahko pričakujemo cepivo Sputnik V, ob tem pa izpostavil, da gre za cepivo, ki je zelo podobno cepivu AstraZenece. Dejal je, da bi lahko bilo pri nas na voljo junija.
V EU se obeta tudi odobritev cepiva nemškega farmacevtskega podjetja CureVac, ki temelji na tehnologiji mRNA, in cepiva Novavax, ki je proteinsko cepivo.
“Idealna učinkovitost cepiv je: če se cepim, ne bom zbolel. Bazična učinkovitost pa je: če se cepim, bom zbolel, ampak asimptomatsko oziroma z rahlim potekom bolezni. Ta bolezen ne bo vodila v hospitalizacijo ali smrt,” je razložil Štrukelj. Ob tem je izpostavil podatek o učinkovitosti cepiv, ki prihaja iz študije v ZDA. “Od 117 milijonov cepljenih jih je le 9760 zbolelo. Razmerje je okoli 1 proti 10.000,” je še dejal.
