Zaupanje, da vlada obvladuje epidemijo covida-19, še nikoli ni bilo tako nizko, razdvojenost prebivalcev pri ukrepih pa še nikoli tako visoka, ugotavlja Valicon. Pesimizem glede nadaljnjega razvoja ostaja pri najnižjih ravneh. V preteklosti je oceni, da so ukrepi premalo strogi, običajno sledila njihova poostritev, temu pa ocena o izboljšanju razmer. To se tokrat ni zgodilo, so zapisali.
Zaupanje vladi glede obvladovanja epidemije je doseglo najnižjo stopnjo, odkar je Valicon to začel redno spremljati avgusta lani v raziskavi Nova normalnost. Razlika med deležem pozitivnih in negativnih odgovorov, brez neopredeljenih, je padla na -60. Vladi pri upravljanju epidemije popolnoma zaupa le še sedem odstotkov vprašanih, bolj zaupa pa 12 odstotkov. Skupaj torej manj kot petina.
Skoraj polovica vprašanih je na to vprašanje odgovorila, da vladi sploh ne zaupa (48 odstotkov), še dobra četrtina (28 odstotkov) pa, da vladi bolj ne zaupa, pet odstotkov vprašanih se ni opredelilo.
Izmerjena stopnja zaupanja -60 je tako že zelo blizu stopnji zaupanja v vlado kot institucijo, izmerjeno oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije (-62). Prva izmerjena vrednost zaupanja vladi pri vodenju epidemije avgusta lani je znašala -27, najnižja do sedaj izmerjena vrednost pred zadnjo meritvijo pa -57, izmerjena je bila konec aprila letos.
So ukrepi dovolj strogi? Mnenje prebivalce razdvojeno
Od konca oktobra je ponovno občutneje narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti ukrepi za obvladovanje širjenja virusa premalo strogi. Tako meni 42 odstotkov vprašanih. Večji delež je bil izmerjen le na začetku epidemije sredi marca lani, takrat je tako menilo 61 odstotkov vprašanih, podobno velik pa je bil le še konec julija lani (39 odstotkov).
Mnenje o potrebni strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa tudi še ni bilo nikoli tako zelo razdvojeno – dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno velik delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36 odstotkov.
Ukrepe kot ravno pravšnje ocenjuje dobra petina vprašanih (22 odstotkov). To je eden najmanjših deležev pri tem odgovoru. Najvišje vrednosti, tudi čez 50 odstotkov, je dosegal v prvem valu epidemije, med aprilom in junijem 2020, takrat je bila javnost glede ukrepov najmanj razdvojena. Če nas tokratni delež odgovorov, da so ukrepi premalo strogi, vrača v čas prvega vala, pa nas od tega istega obdobja močno oddaljuje majhen delež odgovorov ravno pravšnji. To je ključna razlika med tema dvema obdobjema.
Pesimizem glede nadaljnjega razvoja epidemije vztraja pri najnižjih ravneh
Osebno doživljanje razmer pri Valiconu merijo z indeksom normalnosti in indeksom optimizma. Oba sta v tokratni raziskavi ostala na enakih ravneh kot v pretekli meritvi.
Če je za prvi indeks tak pojav običajen, pa to ne velja za indeks optimizma, saj se do zdaj še ni zgodilo, da bi ta vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev. Rezultat lahko razumemo ob oceni pričakovane strogosti ukrepov. Če je v preteklih obdobjih, ko je javnost v večini menila, da so ukrepi premalo strogi, temu sledila zaostritev ukrepov, posledično pa ocena o izboljšanju razmer, se to tokrat ni zgodilo in indeks optimizma ostaja na nizkih -70, ugotavlja Valicon.
Indeks normalnosti, ki vztraja pri do sedaj najnižji izmerjeni vrednosti -44, pa skriva pomembno razliko na ravni posameznih odgovorov. Znova je namreč narasel delež tistih, ki menijo, da je trenutna situacija povsem brezupna (tokrat šest odstotkov, v predhodni meritvi štiri odstotke vprašanih), ter tistih, ki razmere opisujejo kot kritične, na trenutke kaotične (tokrat 18 odstotkov, v predhodni meritvi 14 odstotkov). Seštevek obeh skrajnih doživljanj situacije, 24 odstotkov, je tako statistično značilno slabši (razlika znaša šest odstotnih točk glede na predhodno meritev).
Zadnjo meritev raziskave Nova normalnost je med 12. in 14. novembrom izvedel Valicon. Vanjo je bilo vključenih 523 oseb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje